Pred dvajsetimi leti je GS1 razširila uporabo tehnologije črtnih kod na področje zdravstva in revolucionarno spremenila način sledenja ter identifikacije medicinskih izdelkov. Črtna koda, ki je bila prvotno uvedena v trgovinskem sektorju v sedemdesetih letih preteklega stoletja, je v tem obdobju radikalno poenostavila procese in povečala učinkovitost celotne zdravstvene industrije.
GS1 črtne kode so postale nepogrešljive v globalnih zdravstvenih oskrbovalnih verigah, kjer omogočajo kakovostnejšo optimizacijo upravljanja zalog in med drugim edinstveno identifikacijo zdravil ter medicinskih pripomočkov s pomočjo kod in globalnih standardov. Pot črtnih kod v zdravstvu se je začela, ko so regulatorji iskali zanesljiv in pameten način identifikacije ter sledenja medicinskih izdelkov. Renaud de Barbuat, predsednik in izvršni direktor GS1, je po tej plati poudaril, da je GS1 zagotovila tehnologijo oziroma potrebo inovacijo, ki je tako preprosta kot skeniranje črtne kode in dodal, da so v zadnjih dveh desetletjih GS1 črtne kode preoblikovale zdravstvene sisteme ter ustvarile učinek, ki koristi pacientom po vsem svetu.
Danes so dvodimenzionalne kode tipa GS1 DataMatrix priporočene ali zahtevane v obliki zdravstvenih predpisov v več kot 70 državah. Več kot 16,5 milijarde pakiranj zdravil v ZDA in EU nosi vsako leto GS1 DataMatrix kode, kar dokazuje ključno vlogo standardov na področju globalnega zdravstvenega sistema, njegove regulacije in postopkov globalno usklajenega sledenja farmacevtskih izdelkov.
Črtne kode izboljšujejo na takšen način varnost milijonov pacientov po vsem svetu. Lep primer uspešnosti prikazuje poročilo britanske pobude Scan4Safety, ki dokazuje, da je uporaba GS1 črtnih kod v Združenem kraljestvu zmanjšala medicinske napake za 76 odstotkov. Z uporabo omenjene tehnologije so se radikalno zmanjšale napake pri identifikaciji pacientov, zdravil in, denimo, njihovih odmerkov.
Z odčitavanjem GS1 DataMatrix črtnih kod lahko zdravstveni delavci v realnem času preverijo ali gre za ustrezno zdravilo, odmerek in pacienta. V operacijskih sobah omogočajo črtne kode sledenje kirurških instrumentov in različnega pribora, kar zagotavlja, da so vsi pripomočki sterilizirani in preverjeni pred ter po posegu, kar zmanjšuje tveganje za paciente.
GS1 črtne kode pomagajo hkrati v boju proti ponarejenim zdravilom. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da je ena desetina vseh zdravil po vsem svetu neustreznih ali ponarejenih. GS1 črtne kode omogočajo sledenje in preverjanje zdravil na vsaki stopnji – od proizvajalca do pacienta – ter olajšujejo zaznavanje ponarejenih zdravil in hitro poročanje o morebitnih neželenih učinkih.
GS1 Healthcare bo v prihodnosti nadaljeval z začrtano vizijo varnejše in pametnejše oskrbe ter si prizadeval, da bodo pacienti po vsem svetu v bodoče odčitavali s pomočjo novih tehnologij črtne kode na medicinskih izdelkih s pametnimi telefoni. Na tak način bodo pridobivali ključne informacije o zdravljenju s predpisanimi zdravili nemudoma in na najbolj točen način. Nevtralna in neprofitna mednarodna organizacija GS1 zato ob 20-letnici poziva in vabi k ukrepanju vse deležnike s področja zdravstva, da se pridružijo prizadevanjem za soustvarjanje varnejše in pametnejše zdravstvene oskrbe za vse ljudi po vsem svetu.
GS1 Slovenija – 20 let pionirskih dosežkov v zdravstvu
Na podobno vizijo stavi GS1 Slovenija, kjer si želimo skupaj z deležniki okrepiti sodelovanje med regulatornimi organi, bolnišnicami, lekarniškimi sistemi in domovi za starejše. Naš cilj je, da postanejo standardi GS1 temeljni gradnik zaupanja in interoperabilnosti v vseh fazah zdravstvene oskrbe – od proizvodnje zdravil do njihove uporabe pri pacientu. S tem želimo omogočiti med drugim večjo vključenost pacientov, ki bodo z uporabo pametnih naprav lahko dostopali do celovitih, točnih in razumljivih informacij o zdravilih in terapijah. Verjamemo, da je prihodnost v odprtem, globalno usklajenem sistemu, kjer tehnologija ne le podpira, temveč soustvarja kakovostno in človeku prijazno zdravstveno oskrbo.
Velja dodati, da je bila GS1 Slovenija pri omenjenem poslanstvu v domačem zdravstvenem prostoru v določenih primerih izjemno uspešna, v nekaterih pa ne. Že leta 2008 sta Krka in Lek, kot prvi farmacevtski družbi na svetu, začeli označevati zdravila z dvodimenzionalnimi kodami tipa GS1 DataMatrix. Celovito uvedbo sta podjetji zaključili do leta 2011, kar je Slovenijo uvrstilo med pionirje na področju sledljivosti zdravil mnogo let pred evropskimi regulativnimi zahtevami. GS1 Slovenija igra pomembno vlogo še kot akreditirana izdajateljica UDI (Unique Device Identification), ki aktivno usposablja deležnike pri uvedbi UDI in FMD za lažji boj proti vdoru ponarejenih zdravil. V GS1 Slovenija sodelujemo še pri številnih drugih projektih na področju sledljivosti v zdravstvenih organizacijah, kjer izdajamo priporočila in smernice za uporabo mednarodnih standardov.
Kljub temu ostaja veliko področji, kjer bi lahko kot družba naredili pomembne korake v smislu izboljšanja procesov. V GS1 Slovenija smo državnim institucijam v času nakupa cepiv v koronakrizi ponujali rešitev za sledljivost in spremljanje cepiv od proizvodnje do pacienta, ki jo je potrdila Svetovna zdravstvena organizacija. Žal neuspešno! Na različnih konferencah in seminarjih smo predstavljali, kako lahko s standardi GS1 pomagamo preprečevati napake, kot so zamenjave pacientov (z enotno nacionalno zapestnico pacienta), kako vzpostaviti enostavnejši in varnejši sistem dodeljevanja zdravil pacientom od lekarne do bolniške postelje ter nenazadnje kako povezati številne informacijske rešitve ne le v eni ustanovi, ampak po vsej Sloveniji. Tako imenovana interoperabilnost, ki omogoča varno izmenjavo podatkov med različnimi informacijskimi sistemi, bo namreč ključna pri digitalni preobrazbi slovenskega zdravstva.
Našim prizadevanjem so prisluhnili mnogi, a velja dodati, da bodo določeni odločevalci na področju organizacije slovenskega zdravstvenega sistema morali sprejeti še marsikatero rešitev na področju standardizacije in digitalizacije. Nenazadnje dokazuje slednje nedavni dogodek, kjer je deloval laboratorij v ljubljanskem UKC zaradi povešenega stropa, na način, da so zanj opravljale analize zunanje ustanove, med katerimi so informacije potovale na vse prej kot resnično interoperabilen način.
| GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji. Trenutno ima preko 3800 članov oziroma uporabnikov, predvsem iz predelovalne in trgovske dejavnosti, logistike ter zdravstva. Vizija zavoda je svet, v katerem z močjo standardov blago in informacije učinkovito in zanesljivo krožijo po vsem svetu, in sicer tako za dobrobit gospodarstva kot izboljšanje vsakodnevnega življenja ljudi. Da bi povečali učinkovitost preskrbovalne verige, izmenjavo blaga in informacij, GS1 Slovenija ponuja in spodbuja uporabo standardov GS1 za: identifikacijo (identifikacijske številke – GTIN*, GLN, SSCC), črtne kode in standardov za radiofrekvenčno identifikacijo (EPC/RFID), izmenjavo podatkov (GDSN, EDI, EPCIS). GS1 je nepridobitna mednarodna organizacija, ki je najbolj poznana po črtni kodi. Organizacija razvija globalne standarde in rešitve za identifikacijo, sledenje in elektronsko izmenjavo podatkov blaga, lokacij in storitev z namenom učinkovitejšega poslovnega komuniciranja. Sedež organizacije je v Bruslju. Nacionalna predstavništva GS1 delujejo v 118 državah po svetu, standardi GS1 pa so prisotni v več kot 150 državah. Organizacija GS1 ima več kot dva milijona članov – od mednarodnih družb do malih, lokalnih podjetij. Vsak dan je s pomočjo črtne kode izvedenih okoli šest milijard transakcij. GS1 Slovenija je nacionalni predstavnik mednarodne organizacije GS1 AISBL, ki ima na podlagi licenčne pogodbe edini v Sloveniji status in vsa pooblastila ter obveznosti nacionalne organizacije mednarodnega sistema GS1. Številke GS1 GTIN omogočajo enolično identifikacijo prodajnih enot in so osnova za izdelavo črtne kode EAN, ki je najbolj znan in prepoznaven standard po svetu.
|
Pametna tehnologija in globalni standardi predstavljajo kombinacijo, ki prinaša številne koristi, kjer s tehnologijami, kot sta RFID in EPCIS, zagotavljamo vsaj pet pacientovih pravic v smislu vprašanj in odgovorov: kdo, komu, kdaj, kje in zakaj.
Na fotografiji zgoraj: Dvodimenzionalne kode tipa GS1 DataMatrix, kjer gre za naslednjo generacijo črtnih kod, so danes priporočene ali zahtevane v zdravstvenih predpisih v več kot 70 državah, kar dokazuje pomembnost organizacije GS1 v sistemu globalnega zdravstva.
Na fotografiji spodaj: Več kot 16,5 milijarde pakiranj zdravil v ZDA in EU nosi vsako leto GS1 DataMatrix kode, kar dokazuje ključno vlogo standardov na področju globalnega zdravstvenega sistema, njegove regulacije in postopkov globalno usklajenega sledenja farmacevtskih izdelkov.
Vir/Foto: GS1
