Indeks cen žit se je v primerjavi s februarjem zvišal za 1,5 odstotka predvsem zaradi višjih svetovnih cen pšenice. Te so se zvišale za 4,3 odstotka, kot glavni razlog za to pa so pri FAO izpostavili poslabšanje obetov glede pridelka v ZDA zaradi suše in v Avstraliji zaradi višjih cen gnojil. Na mesečni ravni so se nekoliko zvišale tudi svetovne cene koruze, cene riža pa so se znižale za tri odstotke.
"Dvig cen od začetka konflikta na Bližnjem vhodu je bil zmeren. Vpliv višjih cen nafte so ublažile obilne svetovne zaloge žit. Če pa bo konflikt trajal več kot 40 dni, se bodo kmetje morali odločiti, ali bodo kmetovali na enak način, a z manj vložki, ter ali bodo sadili manj oziroma prešli na pridelke, ki potrebujejo manj gnojil," je poudaril glavni ekonomist pri FAO Maximo Torero.
Marca se je podražil tudi sladkor. Njegove cene so se v primerjavi s februarjem znižale za 7,2 odstotka, in sicer zaradi pričakovanj, da bo Brazilija, ki je glavna izvoznica sladkorja, porabila več sladkornega trsa za proizvodnjo etanola, da bi uravnotežila višje svetovne cene nafte.
Rastlinsko olje se je glede na februar podražilo za 5,1 odstotka, medtem ko se je v medletni primerjavi za 13,2 odstotka. Cene palmovega, sojinega, sončničnega in olja iz oljne ogrščice so se zvišale zaradi učinkov obsežnega zvišanja cen surove nafte, ki je spodbudilo pričakovanja o večjem povpraševanju po biogorivih.
Podražilo se je tudi meso, in sicer na mesečni ravni za odstotek, kar je posledica porasta cen prašičjega mesa v EU pred krepitvijo sezonskega povpraševanja in višjih svetovnih cen govejega mesa predvsem v Braziliji, kjer so bile izvozne zaloge omejene zaradi manjše razpoložljivosti goveda.
Cene ovčjega in perutninskega mesa so se na drugi strani znižale, deloma tudi zaradi omejevanja dostopa do trgov na Bližnjem vzhodu.
Indeks cen mlečnih izdelkov, ki ga izračunava FAO, se je marca na mesečni ravni zvišal za 1,2 odstotka. Temu so botrovale predvsem višje cene mleka v prahu zaradi sezonskega upada zalog v Oceaniji.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
