Na javni poziv za prejem brezplačne pašne opreme za zaščito čebelnjakov pred rjavimi medvedi je prispelo 119 vlog, od tega je bilo 89 popolnih. Prvih 19 kompletov so čebelarjem razdelili danes, preostalih 70 pa bodo v prihodnjih mesecih, je predstavila vodja služb Čebelarske zveze Slovenije Lidija Senič.
Z električno ograjo bodo opremili tudi 15 učnih čebelnjakov po državi. Poleg zaščite bo ta ograja služila tudi v izobraževalne namene. "Čebelarji se bodo lahko naučili, kako tega električnega pastirja, kot mu rečemo po domače, uporabljati," je ob robu današnjega dogodka za STA dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.
Noč, ki je obenem predsednik Evropske čebelarske zveze, je ob tem pozval čebelarje, da naj se prepričajo ali so na območju medveda. Čebelarji morajo imeti svoje čebelnjake na območju medveda zaščitene, če želijo, da jim država povrne stroške škode.
"V kolikor pa so na območju medveda in imajo zaščitene čebelnjake, pa država po javno objavljenem ceniku to škodo tudi povrne," je pojasnil.
Čebelnjaki sodijo med tiste škodne objekte, ki so najbolj na udaru, je poudaril koordinator projekta LIFE Varna paša Tomaž Berce z Zavoda za gozdove Slovenije.
Najbolj učinkovit in razširjen pristop za zaščito čebelnjakov pred napadi zveri je varovanje z elektriko. Pri tem je pomembno, da so čebelarji pri postavljanju električne ograje pozorni na podrobnosti. Zaradi pomanjkljivosti, kot so slaba ozemljitev, odsotnost električnega toka ali pa prenizka napetost, na nekaterih čebelnjakih kljub postavljeni ograji prihaja do škode, je opozoril Berce.
Skoraj vsi čebelarji, ki imajo ustrezno zaščitno opremo in jo pravilno uporabljajo, po Bercetovih besedah niso več utrpeli škode na čebelnjakih. Med slednje sodi tudi čebelarka Gordana Vidić, ki je predstavila svoje izkušnje z električno ograjo.
Sama prihaja iz Ljubljane in ko so začeli čebelariti na območju Pijave Gorice, niso vedeli, da je to območje medveda. Žival je kmalu izsledila hrano in povzročila škodo na čebelnjaku, zato so se odločili za postavitev ograje. Sprva so uporabili gradbiščno mrežo, nato pa so jo zamenjali za električnega pastirja. Od takrat ni bilo več škode zaradi medveda.
"Odkar smo v projektu LIFE Varna paša, mislim, da bolj mirno spimo glede naših čebel," je poudarila.
Noč je ob tem opozoril, da je pri čebelarjenju na območju medveda, tudi v primeru postavljene električne ograje, nujno slediti navodilom čebelarske prakse. Predvsem se ne sme puščati satja okoli čebelnjakov. Vonj lahko namreč privabi medveda, ki se rad prehranjuje s čebeljo zalego v satju.
Ravno čebelja zalega je glavni razlog za napad medvedov na čebelnjake in ne med, je pojasnil Noč.
Iz evidence ministrstva za naravne vire in prostor je razvidno, da se na leto zabeleži od 20 do 100 škodnih dogodkov na čebelnjakih, v katere je vpleten rjavi medved. To predstavlja med 10 in 25 odstotki vseh škodnih dogodkov, ki jih povzroči ta zver, je pojasnila Aljoša Pirnat z ministrstva.
Samo za škodo na čebelnjakih je bilo potem izplačanih od 8000 do 70.000 evrov na leto.
Noč je ob tem pozval državo k hitrejšemu ukrepanju pri škodnih primerih. Škodo je treba povrniti čim prej, da si lahko prizadeti čebelar čim prej nazaj vzpostavi čebelnjak.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
