Kmetijski ministri držav članic EU so na zasedanju v Bruslju govorili tudi o dostopnosti gnojil, ki je zaradi vojne v Ukrajini otežena. 
Slovenska kmetijska ministrica Irena Šinko je pozdravila predloge ukrepov Evropske komisije, a kratkoročni ukrepi po njenih besedah niso dovolj konkretni. V Sloveniji sicer zaenkrat ni težav z gnojili.
Kmetijski ministri so danes obravnavali pred dvema tednoma predstavljeno sporočilo Evropske komisije, v katerem je ta zbrala nabor ukrepov in priporočil, s katerimi želi izboljšati dostopnost gnojil v EU in drugod po svetu. Gnojila imajo namreč ključno vlogo pri prehranski varnosti, ki jo ogrožata energetska kriza in kriza z mineralnimi gnojili.
Države članice bi lahko glede na predlog komisije v primeru omejitev porabe plina proizvajalce gnojil uvrstile med kritične prejemnike in jim tako zagotavljale nemoteno dobavo plina. V skladu z začasnim okvirjem državnih pomoči pa lahko države kmetom in proizvajalcem gnojil zagotavljajo tudi posebno finančno pomoč.
"Zelo dobri so dolgoročni in srednjeročni ukrepi, ki jih je komisija predlagala, problem pa je pri kratkoročnih ukrepih," je danes v izjavi ob robu zasedanja za STA povedala ministrica Šinko.
Po njenih besedah so kratkoročni ukrepi premalo konkretni. Nasloviti je treba cilje, ki bodo v tem trenutku pomagali kmetom in pa tudi proizvajalcem gnojil.
V Sloveniji zaenkrat po informacijah Zadružne zveze Slovenije v tem trenutku ni težav z dobavo gnojil, težava so njihove visoke cene, je še povedala ministrica. Kmetje čakajo, kaj se bo zgodilo spomladi, in tudi ne kupujejo toliko gnojil na zalogo, je dodala.
Od tega, kakšne bodo razmere, bo odvisno tudi morebitno ukrepanje države v prihodnjem letu, je poudarila kmetijska ministrica. Od ukrepov, ki jih predlaga Bruselj, bi lahko Slovenija pomagala z lastnimi sredstvi v skladu z začasnim okvirjem državnih pomoči. Če bi bilo treba, pa bi lahko zagotavljala tudi nakup gnojil, je pojasnila Šinko.
Ministri so danes govorili še o izvajanju strategije EU za gozdove do leta 2030. Slovenska ministrica je na zasedanju poudarila, da gredo predlagani ukrepi v pravo smer. V izjavi po srečanju je dejala, da se je Evropska komisija pri pripravi strategije premalo posvetovala z državami članicami. Izrazila je upanje, da bo pri spremljanju izvajanja strategije in gozdnogospodarskem načrtovanju drugače.
O tej strategiji je ministrica govorila tudi z evropskim komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Virginijusom Sinkevičiusem na dvostranskem srečanju. Razpravljala sta še o posebnostih slovenskega ribištva in upravljanju ribištva v Sredozemlju.
Ministrica Šinko se je sestala tudi s švedskim ministrom za razvoj podeželja Petrom Kullgrenom, čigar država bo v prvi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu EU.
