Veletrgovec s plinom Geoplin bo danes ob robu obiska ministra za infrastrukturo Bojana Kumra in zunanje ministrice Tanje Fajon v Alžiriji s tamkajšnjim energetskim velikanom v državni lasti Sonatrach podpisal pogodbo o dobavi zemeljskega plina.
Z njo naj bi si Slovenija zagotovila plin v obsegu približno ene tretjine letnih potreb.Ministra se v Alžirijo odpravljata na podpis memoranduma o nadaljnjem energetskem sodelovanju med državama, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo. Tanja Fajon se bo v okviru obiska srečala tudi z alžirskim zunanjim ministrom Ramtanom Lamamro in predsednikom republike Abdelmadžidom Tebunejem.
V slovenski delegaciji bo tudi glavni direktor Geoplina Matija Bitenc, ki bo podpisal triletno pogodbo z družbo Sonatrach o dobavi zemeljskega plina v Slovenijo. "Podpis pogodbe o dobavi zemeljskega plina je izrednega pomena, saj nam v manj gotovih časih zagotavlja dodatno zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom za prihodnjih nekaj let," je poudaril Kumer.
Tako kot Kumer tudi v Geoplinu poudarjajo, da gre za strateško pomembno dolgoročno pogodbo za dobavo zemeljskega plina iz Alžirije. Dobave iz Alžirije naj bi ob odmiku EU od Rusije zaradi njenega napada na Ukrajino pomembno prispevale k nadaljnji diverzifikaciji nabavnih poti zemeljskega plina in povečanju zanesljivosti dobave.
Po dosedanjih informacijah pogodba za prihodnja tri leta predvideva nakup okoli 300 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, kar je približno tretjina trenutne slovenske letne porabe. Po načrtih bo alžirski plin v Slovenijo potoval po plinovodu preko Tunizije in Italije, v Slovenijo pa pritekel v Vrtojbi.
Zunanja ministrica Fajon pa bo s predstavniki alžirskih oblasti med drugim govorila o možnosti odprtja slovenskega veleposlaništva v tej državi.
| Geostrateške napetosti med Rusijo in evropskimi državami zaradi ruskega napada na Ukrajino Evropo postavljajo pred težko odločitev glede dobave nafte in zemeljskega plina, še posebej po uvedbi sankcij proti ruskem energetskem sektorju, v najnovejšem poročilu ugotavlja inštitut s sedežem v Ljubljani. Kot so zapisali, je Evropa ujeta znotraj omejenih notranjih energetskih virov in odvisnosti od uvoza. EU uvozi 90 odstotkov potrebnih količin plina, pri čemer jih je Rusija doslej zagotavljala več kot 40 odstotkov. Prav tako je Rusija EU zagotovila 27 odstotkov celotnih potreb po nafti in 46 odstotkov potrebnega premoga. Približno 168.300 kilometrov plinovodnega omrežja na evropski celini je odvisnih od ruskega plina, navaja inštitut. Po ruski invaziji na sosednjo državo je EU v želji, da bi našla hitro rešitev, pozornost usmerila v Katar. Slednji je namreč napovedal, da bo proizvodno zemeljskega plina s 77 milijonov ton letno do leta 2026 povečal na 126 milijonov ton. A kot izpostavlja Ifimes, katarski plin ne more biti alternativa ruskemu, med drugim tudi zato, ker katarski proizvodni obrati niso povezani z evropskim plinskim omrežjem. EU se je nato obrnila na Alžirijo, kot eno največjih izvoznic zemeljskega plina na svetu, pa tudi zaradi njene geografske bližine Evropi. Alžirija bi po mnenju inštituta lahko bila ena od dolgoročnih rešitev. Pri tem sicer Ifimes izpostavlja razliko v kapaciteti alžirskih in ruskih plinovodov. Pred začetkom vojne v Ukrajini je Alžirija EU dobavljala okoli 13 odstotkov potrebnega plina, medtem ko ga je Rusija dobavljala okoli 47 odstotkov. Kot še izhaja iz poročila, Alžirija Evropo že oskrbuje s plinom preko trans-mediteranskega plinovoda TransMed, utekočinjen zemeljski plin pa s tankerji. Danes je Alžirija druga največja dobaviteljica Italije, takoj za Rusijo. Alžirija plin izvaža tudi v Španijo prek plinovodov Maghreb-Europe (MEG) ter Medgaz. S tem plinom se prek Španije oskrbujeta tudi Francija in Portugalska. Po oceni Ifimesa lahko Alžirija novonastale okoliščine izkoristi tudi za dodaten vir prihodkov v državni proračun, ki se je v preteklih letih spopadal z izgubo. |
