Po ocenah Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) skoraj tretjino proizvedenih živil letno vržemo v smeti (1,2 milijarde ton), kar pomeni, da globalno gledano v smeteh konča približno milijarda dolarjev.
Na Hrvaškem je ta številka pri zaskrbljujočih 400.000 tonah hrane, od česar približno desetina konča v smeteh zaradi nepravilnega razumevanja označevanja roka trajanja, poroča Večernji list. O tej težavi pri naših južnih sosedih so se zbrani pogovarjali drugi dan 13. Konference o varnosti in kakovosti hrane, v organizaciji HGK (hrvaške gospodarske zbornice).
Sanja Kolarić Kravar iz ministrstva za kmetijstvo je predstavila načrt preprečitve nastanka odpadkov in povečanja donacij živil v dobrodelne namene. "V zadnjih letih aktivno spremljamo donacije, vzpostavljena je bila tudi platforma e-doniranje, ki bo razbremenila donatorje, uskladila povpraševanje in ponudbo ter omogočila transparentno razporejanje hrane," je povedala Kolarić Kravarjeva.
V razvitih državah se zavrže okoli 40 % hrane v fazi prodaje in uživanja, države v razvoju pa zavržejo 40 % že v fazi proizvodnje. Največkrat v smeti romata sadje in zelenjava, potem pa ribe in meso. Predstavila je študijo štirih vzrokov, ki pripeljejo do pretiranega metanja hrane v smeti, ta pa kaže, da so izdelki z dolgim rokom trajanja (kava, sol, sladkor, riž in med), v primeru pravilnega hranjenja za uživanje primerni tudi eno leto po preteku roka oznake "najbolje porabiti do ..."
V drugo kategorijo sodijo izdelki z dolgim rokom trajanja, ki svoje lastnosti zadržijo do 2 meseca po izteku roka (žitarice, sladkarije, olje), izdelki z omejenim ali kratkim rokom trajanja pa se v splošnem ne bi smeli konzumirati po izteku predpisanih rokov (mleko, meso, ribe).
