V večini evropskih (katoliških) držav se 6. januarja, ko godujejo sveti trije kralji Gašper, Miha in Boltežar, končata božični in tudi novoletni čas.Pri nekaterih pravoslavcih ne. Med številnimi zaprtimi trgovinskimi verigami je ta dan zaprt tudi največji črnogorski trgovec - Voli. V Srbiji, Črni gori in tudi v Rusiji se praznovanje božiča šele začenja, gre pa za večinsko pravoslavne države.
Pravoslavci verjamejo v istega boga kot katoličani, največja razlika pa je, da pravoslavna cerkev ne prizna papeža kot svojega vrhovnega poglavarja.
Nekatere pravoslavne države (na primer še Grčija, Romunija in Bolgarija) sicer slavijo verske praznike po gregorijanskem koledarju, ko je božič 25. decembra. Rusija, Črna gora in Srbija pa se ravnajo po julijanskem koledarju.
Po julijanskem koledarju je božič 7. januarja. V Srbiji in Črni gori se priprave na božič začnejo že danes, torej dan prej, na tako imenovani badnji dan.
Šege in navade "badnjaka"
Katoliki postavijo jelko kot božično drevo, pravoslavni pa sežigajo hrast, blagoslovljene hrastove vejice pa verniki odnesejo domov in tako "zažigajo badnjak".Beseda "badnji" izhaja iz staroslavanske besede bedeti, saj se je na dan pred božičem bedelo in čakalo na rojstvo Jezusa. Badnji dan je kot izvorno družinsko povezovanje povezan z različnimi običaji, najbolj razširjen in znan pa je zagotovo šopek iz slame in hrastovih vej.Šopek se imenuje badnjak in ga po tradiciji zažgejo na badnji večer, badnja večerja pa ima svoje zapovedi. Okoli mize, polne dobrot, se zberejo vsa družina in sorodniki. Tradicionalne jedi so riba, bakalar, grahova solata, krompir in kislo zelje, pasulj in sarme, polnjene z rižem. Jedi iz mesa, mleko, mlečni izdelki in jajca pa so prepovedani.Ob polnoči gredo v cerkev, zjutraj pa gospodinja speče poseben kruh ("česnica"), v katerega je prej zamesila kovanec.Tistega, ki ga dobi, po tem izročilu spremlja sreča skozi celo leto.Po končanem božičnem slavju pa se že začenjajo priprave na novo leto, ki ga bodo pravoslavci dočakali 14. januarja.
