Kaj pravi zakon, ki ne upošteva izrednih razmer? Za najem poslovnih prostorov pri nas še zmeraj velja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih iz leta 1974. Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod (drugi odstavek 2. člena).Zakon izhaja iz predpostavke, da je poslovni prostor, ki je predmet najema, v lasti fizične osebe ali pravne osebe civilnega prava. Lastninska pravica teh oseb je bila v sistemu družbene lastnine tako količinsko (nepremičninski maksimum) kot vsebinsko omejena. V tem duhu ZPSPP vsebuje vrsto posebnih določb, ki v primerjavi s splošnimi pravili krepijo položaj najemnika, kot so na primer različna upravičenja najemnika glede izvedbe vzdrževalnih del in popravil ter način prenehanja pogodbe. Zlasti prenehanje najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas, je pogojeno s sodno odpovedjo, za katero velja odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od enega leta (26. člen ZPSPP). Posebej pa je urejeno tudi upravičenje najemodajalca, da odstopi od najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine (28. člen ZPSPP). Najemodajalec lahko odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil. Določba torej zahteva od najemodajalca, da najemnika, ki je v zamudi s plačilom najprej opomni in če najemnik kljub opominu dva meseca ne plača najemnine, lahko najemodajalec odstopi od pogodbe. Za odstop od pogodbe veljajo splošna pravila pogodbenega prava, zato zadošča enostranska izjava najemodajalca, da od pogodbe odstopa, ta pa učinkuje v trenutku, ko jo najemnik prejme. |
