Slovenski hmeljarji so letos pridelali okrog 2500 ton hmelja, kar je skoraj toliko kot lani. Kot je v današnji izjavi v Žalcu povedal direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Bojan Cizej, pa na prodajo še vedno vpliva covidna kriza, ki je prinesla manjšo prodajo piva in posledično manjše povpraševanje po hmelju.
Pozna se tudi dobra letina hmelja v ZDA in Nemčiji, je dodal Bojan Cizej. Po njegovi oceni je sicer že prodana polovica letos pridelanega hmelja, odkupna cena pa znaša okoli sedem evrov za kilogram.
Kakovost pridelka je povprečna, vsaj tam, kjer so hmeljarji hmelj namakali, medtem ko je na površinah brez namakanja pod povprečjem, je dodal.
Inštitut za hmeljarstvo sicer do konca meseca zbira pisne ponudbe za prodajo 5571 kilogramov prostih količin letošnjega hmelja. Po Cizejevih besedah so že dobili kar nekaj ponudb.
V Žalcu je sicer danes potekala slovesnost ob 70-letnici delovanja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Kot je dejal Cizej, je inštitut v slovenskem prostoru pomemben, saj je hmelj izvozno blago, izpostavljeno hudi konkurenci.
Poudaril je, da hmeljarski inštitut skrbi za znanstveni in tehnološki razvoj slovenskega hmeljarstva, z roko v roki s pridelovalci. Pohvalil je tudi modele prenosa znanja z inštituta na hmeljarje, ki so jih razvili v letih obstoja.
Slovesnosti se je udeležila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je povedala, da je ministrstvo inštitut prepoznalo kot strateškega partnerja. Opozorila je, da prihajajo težki časi, zato je treba še več pozornosti nameniti pridobivanju strokovnega znanja in raziskovalni dejavnosti.
| Tretji v Evropi Slovenija izvozi skoraj ves pridelek hmelja, večino za proizvodnjo piva, manjši del za uporabo v farmacevtski in kozmetični industriji ter za pripravo čajev. Po deležu v svetovni pridelavi zaseda Slovenija tretje mesto v Evropi (za Nemčijo in Češko) in peto na svetu (za ZDA in Kitajsko). Letina bo povprečna, pridelek je krojilo vreme. Letos so hmeljarji pridelovali hmelj na 1480 hektarih, kar je dobrih sto hektarov manj kot lani. "Večina slovenskih hmeljišč je posajena s sorto aurora (37 odstotkov), sledi ji celeia (31 odstotkov). Dobrih osem odstotkov hmeljišč je posajenih z novimi slovenskimi sortami, ki so bile v zadnjih letih vzgojene na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije," pravi Friškovčeva. Inštitut opravlja tudi preglede, vzorčenje in testiranje zaradi viroidne zakrnelosti hmelja, bolezni, ki je prava nadloga na hmeljarskih kmetijah in jih lahko za dve leti pahne v tako imenovano hmeljarsko karanteno. Trenutno se z njo bojuje petindvajset kmetij. |
