Na 14. strokovnem srečanju gostincev v Laškem so udeleženci skušali odgovoriti na vprašanje, kako v gostinstvu zagotoviti višjo dodano vrednost. 
Ocenili so, da lahko k temu pripomore digitalizacija, dobra komunikacija z gosti in tudi ustrezno plačilo zaposlenih. Za udeležence srečanje je trenutno največja skrb energetska kriza.
Kot je na dogodku, ki je potekal v okviru Dnevov slovenskega turizma, povedal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar, so se zaposleni v gostinstvu pred 100 leti ukvarjali z enakimi težavami kot danes. Ocenil je, da se je treba reševanja problemov lotiti na primeren način. Prepričan je, da bodo gostinci našli odgovore na odprta vprašanja.
Predsednica sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Patricija Furlan pa je dejala, da je treba zaposlenim v gostinstvu zagotoviti boljše pogoje dela.
Ocenili so tudi, da mora biti gostinstvo bolj trajnostno naravnano, gostinsko ponudbo pa narediti bolj privlačno za nove generacije. V gostinstvu so na prvem mestu ljudje, menijo udeleženci srečanja.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež meni, da je gostinstvo prvi obraz naše turistične ponudbe, saj so gostinci tisti, ki ustvarjajo nasmeh na obrazih domačih in tujih turistov. Po njegovih besedah je treba gostinskim podjetnikom omogočiti večje naložbe in nagrajevanje zaposlenih.
Frangež ima slabo vest, ker se je od nastopa mandata pred petimi meseci premalo ukvarjal z izzivi, ki so pred turizmom in gostinstvom.
Po njegovih besedah je gostinstvo v zadnjih dveh letih prestalo največjo preizkušnjo v zgodovino, saj so bili gostinski objekti zaradi pandemije zaprti kar nekaj časa.
"Gostinci se srečujete tudi s kadrovsko krizo. Pred slovenskim gostinstvom stoji potreba po transformaciji. Slovenija mora kot majhno vitalno gospodarstvo čas, ki je pred nami, izkoristiti za nove zmage," je dejal Frangež.
Napovedal je, da bo slovenska vlada v prihodnjih tednih sprejela ukrepe, ki bodo gostinstvu prinesli konkurenčnost. Dodal je, da ministrstvo ponovno dela na zakonu o gostinstvu, saj preučuje vse pripombe, ki so bile podane med javno obravnavo osnutka tega zakona.
Slovenija po besedah predstavnice Slovenske turistične organizacije Barbare Zmrzlikar na gastronomskem zemljevidu ni več novinka, saj je postala vidna gastronomska destinacija. Prav hrana je temeljni gradnik turistične destinacije, je dejala.
Na okrogli mizi (R)evolucija gostinstva so govorci skušali odgovoriti na vprašanje, kako lahko naredijo več zase in za zaposlene v gostinstvu.
V Sloveniji je dodana vrednost na zaposlenega v gostinstvu malo manj kot 29.000 evrov, medtem ko je v Avstriji 43.000 evrov. Govorci so ponudili različne rešitve, kako bi dodano vrednost dvignili. "Naše študije kažejo, da imamo do 10 odstotkov potrošnikov, ki bodo pri izboru destinacijo izbrali na podlagi certifikata o trajnosti. Tudi zadnja študija, ki so jo naredili kolegi iz Anglije, je pokazala, da destinacije, ki imajo te certifikate trajnosti, niso bolj trajnostne od tistih, ki jih nimajo. Potrošniki teh zelenih shem še ne nagrajujejo. Gostinci niti nimajo kadrov, da bi učinke teh poslovnih modelov lahko izmerili," je povedal profesor na Fakulteti za turistične študije Turistica v Portorožu Emil Juvan.
Da gostje vse bolj prepoznavajo trajnost v gostinstvu, pa je menil nekdanji predsednik združenja gostincev JRE Slovenija Gašper Puhan. Njihove izkušnje z zeleno shemo so pozitivne. Dodana vrednost na zaposlenega jim ne omogoča sproščenega razvoja. V JRE so se zato vprašali, kaj njihovi gostje želijo. "Ugotovili so, da želijo, da jih postreže visoko kvalificirani delavec, da vodo postrežejo brezplačno in v lepem kozarcu, da je restavracija urejena," je dejal Puhan in dodal, da v JRE delajo na projektu, v okviru katerea skušajo vzpostaviti enoten rezervacijski sistem s kreditnimi karticami.
Če gost ne pride, plača določeno vsoto, ker ne pride. "Na tem področju jim lahko digitalizacija pomaga. Večina jih je vezana na slovenski trg. To pomeni, da morajo ta trg izobraziti," meni Puhan, ki je prepričan, da moramo tudi pošteno plačati svoje zaposlene.
O trajnosti je spregovoril tudi najboljši sommelier Slovenije 2022 Valentin Bufolin. Po njegovi oceni glede vin ni turistične strategije, vinski turizem je potisnjen na vogal znotraj gastronomije. "Imamo vrhunska vina, vina pa prepustimo gostincem. Dodano vrednost lahko ustvarjamo tudi z vini, ne le z gastronomijo. Gostje vse bolj vedo, kaj si želijo, a ponudba vedno ne zadovolji njihovih potreb. Vedno je treba najti neki del ponudbe, ki bo gosta prepričal v nakup," je še dejal Bufolin.
Predstavnica gostilne Murko iz Slovenj Gradca Lucija Murko Hajtnik je poudarila, da gostu ne smejo ukiniti nečesa čez noč. Pokazati je treba, kaj vse še znamo. "Bistvo je, da ponudiš ravnovesje med tradicijo in novimi trendi. Za promocijo lokala in novosti v lokalih je za gostince odlična izkušnja s Tednom restavracij. Dobiš nove goste, stare goste in lahko pokažeš nekaj novega," je dodala Murko.
