V Sloveniji je manjših pridelovalcev zelišč, ki v tem najdejo svojo poslovno priložnost, vedno več, a večjih gospodarskih družb, v sodelovanju s katerimi bi lahko postali konkurenčnejši na mednarodnem trgu, ni, so ob Zeliščem forumu na Biotehniški šoli Rakičan ugotavljali v Društvu zeliščarjev Pomurje.
Tradicionalni, 12. forum so pripravili v sklopu Mednarodnega festivala zelišč, zdravilnih rastlin in konoplje. Na forumu se vsako leto zberejo različni strokovnjaki s področja zeliščarstva in izmenjajo znanja, navzoči so tako majhni zeliščarji kot velika gospodarstva, ljubiteljski zeliščarji in tisti, ki zelišča zgolj uporabljajo v vsakdanjem življenju, navaja predsednica Društva zeliščarjev Pomurje, ki je forum pripravilo, Majda Robić.
Ugotavljajo, da vedno več posameznikov išče priložnost v podjetništvu z majhnimi zeliščnimi postavitvami, "vendar z velikimi gospodarskimi družbami, ki bi se na večje ukvarjale s pridelavo zelišč, ne dosežemo skupnega sodelovanja, da bi bili z zelišči nekoliko bolj konkurenčni v širšem mednarodnem prostoru."
Potenciala je dovolj, meni Majda Robič, saj imamo v Sloveniji kakovostne površine za pridelavo zelišč, prav tako znamo pridelati kakovostna zelišča. "Treba bo odstraniti ovire, ki nas ne uvrščajo v konkurenčni tržni prostor. Državne inštitucije pa bi se morale ukvarjati tudi s konkurenčnostjo te panoge." Tudi strokovnjakov s področja zeliščarstva, ki delijo znanje je pri nas veliko, na splošno pa bi morali dati večji poudarek pridelavi, prodaji in konkurenčnosti cene, dodaja predsednica društva zeliščarjev.
Na forumu so sicer potekala še različna predavanja o zeliščih, izdelkih in njihovi praktični uporabi, javna razprava o priložnostih in problematiki v zeliščni stroki ter vključevanju zeliščnih izdelkov v večje pridelave in tržne sisteme in zeliščna tržnica.
Ogledali so si tudi zeliščni vrt Biotehniške šole Rakičan. Namestnica ravnateljice Ksenija Kous je izpostavila, da 90 dijakov v treh različnih programih praktična znanja pridobiva na skoraj 20-hektarskem šolskem posestvu, v okviru katerega imajo tudi zeliščni vrt. Na vrtu je posajenih več kot 40 vrst zelišč, ki jih uporabljajo za čaje, mešanice, potpurije, delajo destilate, jih uporabljajo za aranžiranje. "Dijaki spoznajo namembnost in vrste zelišč, ki jih lahko uporabijo v vsakdanjem življenju. Lahko jih pridelujejo na domačih kmetijah in s tem dodajo dodano vrednost svojemu delu," je navedla Kousova.
Delček vrta so namenili tudi projektu Zelpod - inovativne ekosistemske rešitve za prilagajanje na podnebne spremembe za pridelovanje zelišč na malih kmetijah. Uredili so dve šesterokotni gredi v obliki satnic, saj so zdravilna zelišča tudi medovita. Posajena zelišča so razdelili na kuhinjska in ostala. Poleg tega so posadili tudi 70 metrov dolg pas žive meje iz gabra in s tem ustvarili pregrado med poljedelskimi površinami in vrtom.
Mednarodni festival zelišč, zdravilnih rastlin in konoplje bodo sklenili v začetku novembra, ko bodo razglasili rezultate ocenjevanja izdelkov iz zelišč, zdravilnih rastlin, konoplje, medu in ekološki izdelkov. Že četrto ocenjevanje bo potekalo še prihodnji teden. Prvi delni rezultati kažejo, da so vsi izdelki izredno kakovostni, pa tudi, da se kakovost na splošno vsako leto izboljšuje, je izpostavila Robić.
