Naložbe v živilsko-predelovalno dejavnost so izredno drage in se težko povrnejo, poudarjajo v Zadružni zvezi Slovenije, kjer zato v skrbi za dolgoročno prehransko suverenost države pričakujejo več podpore zadrugam pri naložbah.
Ob koncu regijskih posvetov so izpostavili tudi problematiko fitofarmacevtskih sredstev in dobro lansko poslovanje zadrug.
"Če hočemo, da zadruge uspešno opravljajo svojo vlogo, zahtevamo še močnejšo podporo," je, kot so ob zaključku letošnjih regijskih posvetov sporočili iz Zadružne zveze Slovenije (ZZS), poudaril predsednik ZZS Borut Florjančič.
Meni, da morajo biti slovenske zadruge investicijsko močneje podprte ne samo na področju zbirnih zmogljivosti in priprave pridelkov za trg, temveč tudi na področju dodajanja vrednosti pridelku članstva in lokalnih kmetov preko predelovalne dejavnosti in trženja. Zadružniki pričakujejo revizijo strateškega načrta tudi pri kolektivnih naložbah.
Zadružniki so opozorili tudi, da predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev brez celostne analize posledic prepovedi uporabe sredstev za varstvo rastlin na občutljivih območjih drastično omejuje kmetijsko pridelavo v Sloveniji.
Predlog uredbe po navedbah ZZS grozi s prenehanjem kmetijske dejavnosti na 41 odstotkih ornih površin, 23 odstotkih hmeljišč, 33 odstotkih vinogradov, 31 odstotkih intenzivnih sadovnjakov in 32 odstotkih oljčnikov, kjer kmetuje skoraj 47.000 ali 36 odstotkov kmetijskih gospodarstev.
"Nedopustno je, da bomo zaradi neuvidevnih omejitev Evropske komisije lahko zelo hitro odvisni od uvoza hrane tudi iz držav, kjer je odnos do okolja in delavcev na neprimerljivo nižji stopnji," so opozorili pri ZZS.
Zato zadružniki od kmetijskega ministrstva pričakujejo pripravo celovite študije vplivov uredbe na slovensko samooskrbo, konkurenčnost slovenskega kmetijstva in živilsko-predelovalne dejavnosti, prehransko suverenost države in nenazadnje na ekonomski položaj ter socialno varnost kmetijskih gospodarstev.
So pa po navedbah ZZS več kot spodbudni podatki o finančnem poslovanju članic, saj te povečujejo prihodke in omogočajo nova delovna mesta na podeželju. Poslovanje zadrug, ki so članice ZZS, je bilo v letu 2021 kljub višjim vhodnih stroškom, težavami s sušo in pričetkom energetske krize v primerjavi z letom 2020 uspešno.
Skupno je 60 zadrug, ki so članice ZZS, lani ustvarilo preko 719 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj 90 odstotkov prihodkov vseh 408 v Sloveniji registriranih zadrug. Prihodki članic so se v primerjavi z letom 2020 povečali za sedem odstotkov, prav tako odhodki, ki so znašali okoli 717 milijonov evrov. Čisti dobiček je ugotovilo 47 zadrug, neto čisti dobiček pa so zadruge povečale kar za 40 odstotkov in je lani znašal 3,2 milijona evrov, kažejo podatki ZZS.
Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 2020 povečalo za sedem odstotkov, zadruge zaposlujejo 2662 delavcev. Prek zadrug se trži večina slovenskega surovega mleka, govedi in grozdja.
ZZS je na regijskih posvetih predstavila tudi novo digitalno platformo zadruzno.si, v povezavi s katero si v ZZS želijo, da bi z njihovo pomočjo po lokalni, trajnostni in kvalitetni hrani več posegali tisti, ki izven družinskih krogov skrbijo za prehrano v vrtcih in šolah, bolnišnicah in negovalnih domovih.
Namen regijskih posvetov zadrug, ki potekajo ob koncu leta, je pregled aktualnih tem s področja kmetijstva in zadružništva, ki so pomembne za nadaljnje poslovne odločitve zadrug, pregled finančne uspešnosti zadrug v preteklem obdobju in usmeritve za leto, ki prihaja.
