Ekošola in Lidl Slovenija sta že devetič zagnala projekt Hrana ni za tjavendan, katerega namen je otroke, mladostnike, starše in učitelje ozavestiti o količinah zavržene hrane ter jim ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vrtcu, šoli in doma.
V tekočem šolskem letu se je v projekt prijavilo rekordnih 215 izobraževalnih ustanov.Kot so danes sporočili iz programa Ekošola, projekt letos sovpada z evropskim tednom zmanjševanja odpadkov, ki pozornost namenja preprečevanju nastajanja odpadkov in njihovi ponovni uporabi, k temu pa na področju zavržene hrane stremi tudi projekt Hrana ni za tjavendan.
Ob tem so podčrtali, da povprečen Slovenec zavrže tretjino hrane, ki jo kupi, od približno 143.000 ton hrane, ki jo zavržemo, pa je skoraj 40 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z odgovornejšim ravnanjem s hrano zmanjšali.
"Program Ekošola in Lidl Slovenija z ozaveščanjem o problematiki zavržene hrane začenjata pri najmlajših in mladostnikih, ki bodo s svojim znanjem in ustvarjalnostjo tudi odrasle spodbudili k pravilnemu ravnanju s hrano," so zapisali v Ekošoli.V lanskem šolskem letu je v projektu sodelovalo 160 ustanov, skupno več kot 7600 otrok in mladostnikov ter 734 mentorjev, letos pa se je prijavilo še večje število ustanov.
"Izjemno ponosni smo, da smo lansko število sodelujočih ustanov povečali za več kot 30 odstotkov in dosegli nov rekord. To je dokaz, da smo z našim partnerjem Lidlom Slovenija na pravi poti in da smo v teh letih projekt dodobra utrdili med slovenskimi izobraževalnimi ustanovami. Z raznolikimi in učinkovitimi aktivnostmi ter nadaljnjim izobraževanjem, tako najmlajših kot tudi starejših, se odstotek zavržene hrane pri sodelujočih vsako leto zmanjšuje," so še navedli v Ekošoli.
Za sodelujoče izobraževalne ustanove v projektu so uvedene različne aktivnosti, odvisne od starosti otrok. Najmlajše bodo o pravilnem ravnanju s hrano poučili gospa Kuhla in gospod Polentnik ter njun dnevnik zavržene hrane, ki ga bodo otroci izpolnjevali doma s svojimi starši. S tem bodo tudi v domačih gospodinjstvih iskali vzroke zavržene hrane in poiskali rešitve.
Za starejše otroke in mladostnike pa je pripravljen likovno-grafični in literarni natečaj Zavržena hrana in podnebne spremembe. Vsi skupaj lahko sodelujejo tudi že v tradicionalnem natečaju Reciklirana kuharija, kjer se zbirajo inovativni recepti za ponovno uporabo že pripravljenih jedi ali živil pred iztekom roka.
