V nacionalno-reprezentativni raziskavi so ugotovili, da z običajno prehrano prebivalci Slovenije pokrijejo le 15% priporočenega vnosa vitamina D. Rezultati so bili objavljeni tudi v številki znanstvene revije Nutrients.
Drugi november obeležujemo kot svetovni dan vitamina D, s ciljem zmanjševati pomanjkanje tega za zdravje zelo pomembnega vitamina.
Ob pandemiji korona virusa je to še toliko bolj aktualno, saj nacionalne raziskave kažejo, da kar okrog 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenje v jesensko-zimskem obdobju ni zadostno preskrbljenih z vitaminom D, čeprav ima le-ta med drugim zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema.
Iz Inštituta za nutricionistiko sporočajo, da medtem ko poleti potrebe telesa po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, jeseni in pozimi ključni vir vitamina D predstavlja prehrana. To področje je bilo v Sloveniji pred nedavnim raziskovano v nacionalni raziskavi NUTRIHEALTH, raziskave pa se nadaljujejo v okviru raziskovalnega projekta "Izzivi doseganja ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D;, ki ga vodijo na Inštitutu za nutricionistiko.
Preliminarni rezultati nakazujejo, da je preskrbljenost z vitaminom D v letošnjem letu še slabša kot lani, kar bi lahko bila posledica spremenjenega življenjskega sloga prebivalcev po izbruhu novega korona virusa.
Vitamin D je ključen za normalno delovanje človeškega telesa. Dobro je poznano, da je pomemben za zdravje okostja, precej manj pa je javnosti znano, da je ključen tudi za delovanje imunskega sistema. Vitamin D lahko nastaja v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Tekom poletja potrebe po vitaminu D pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.
