Plačilna disciplina v Evropi se je po gospodarskem šoku zaradi epidemije covida-19 poslabšala, podjetja pa so pesimistična tudi glede obetov za naslednji dve leti, kaže najnovejša raziskava mednarodne skupine za upravljanje terjatev EOS v 16 evropskih državah, med drugim v Sloveniji.
Anketirana slovenska podjetja so med bolj pesimističnimi.
Čeprav so podjetja v 16 vključenih državah od zadnje predkoronske raziskave leta 2019 plačilne roke v povprečju podaljšala s 33 na 37 dni, se je povprečna zamuda pri plačilih podaljšala z 21 na 23 dni.
V državah iz bolj vzhodnega dela Evrope so se plačilni roki podaljšali s 34 na 38 dni, v bolj zahodnih državah pa s 30 na 36 dni. Povprečna zamuda se je medtem v bolj vzhodnih državah podaljšala z 22 na 23 dni, na zahodu pa z 19 na 23 dni.
V Sloveniji so se povprečni roki podaljšali s 33 na 35 dni, povprečna zamuda pri plačilih pa se je glede na 2019 za razliko od povprečja držav v raziskavi precej skrajšala, z 32 na 23 dni.
"Plačilna disciplina v Evropi se je v zadnjih nekaj letih poslabšala, kar pri vsakem petem podjetju povzroča strah za svoj obstoj," je na današnji predstavitvi najnovejše, 13. zaporedne izvedbe raziskave v Ljubljani dejala direktorica podjetja EOS KSI Natalija Zupan.
Leta 2019 je bilo tako 19 odstotkov računov v vseh vključenih državah plačanih z zamudo ali sploh ne, letos pa je ta delež narasel na 21 odstotkov. V bolj zahodnih državah je delež narasel s 17 na 19 odstotkov, v bolj vzhodnih pa z 21 na 24 odstotkov.
V Sloveniji se je delež zvišal z 20 na 21 odstotkov. Pri tem je delež računov, plačanih pravočasno, narasel z 79 na 80 odstotkov, delež računov, plačanih z zamudo, je nazadoval z 19 na 17 odstotkov, delež neplačanih računov pa je narasel z enega na tri odstotke.
Delež računov fizičnih oseb, plačanih z zamudo ali sploh neplačanih, je glede na 2019 narasel z 11 na 21 odstotkov, delež računov z zamudo ali neplačanih računov pri poslovanju med podjetji pa je upadel s 26 na 20 odstotkov.
Zaradi visoke inflacije, energetske krize in pričakovanih gospodarskih težav se krepi pesimizem podjetij glede plačilne discipline. Medtem ko je leta 2019 v državah, ki jih pokriva raziskava, v povprečju 22 odstotkov pričakovalo izboljšanje razmer v prihodnjih dveh letih, 15 odstotkov pa poslabšanje, jih zdaj 13 odstotkov pričakuje boljše razmere, 24 odstotkov pa slabše. Pogledi na zahodu in vzhodu Evrope so pri tem letos precej podobni, pesimizem pa se je bistveno bolj okrepil na vzhodu.
So pa slovenska podjetja med anketiranimi v raziskavi med bolj pesimističnimi. Le štirje odstotki tako pričakujejo izboljšanje razmer, 36 odstotkov pa poslabšanje. Pred tremi leti sta bila deleža pri 14 oziroma 12 odstotkih.
Anketirana podjetja v Evropi so kot glavni razlog za slabo plačilno disciplino navedla likvidnostne težave svojih strank med podjetji. V Sloveniji je medtem najvišje postavljeni razlog za slabe plačilne navade izkoriščanje dobaviteljskega kredita, tesni za njim pa so likvidnostne težave strank. Pri fizičnih osebah so medtem glavi razlogi likvidnostne težave potrošnikov, tako tiste, ki niso povezane s pandemijo covida-19, kot tiste, ki so. Sledita pa pozabljivost in dolgoročna prezadolženost oseb.
EOS je raziskavo marca in aprila v sodelovanju z inštitutom za tržne raziskave Kantar TNS izvedel v Sloveniji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Španiji, Franciji, Belgiji, Švici, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, na Danskem, Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem. Skupaj je bilo izpeljanih 32000 intervjujev.
