Slovenska žitna veriga se v tem letu sooča s številnimi izzivi, ki jih med drugim narekujeta energetska draginja in vojna v Ukrajini.
Žitno konferenco 2022, posvečeno aktualni problematiki žitnega sektorja, je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. Gre za letno srečanje slovenskega žitnega sektorja, na katerem se zberejo vsi deležniki, od kmetijskih podjetij, proizvajalcev krmil, mlinarskih in pekarskih podjetij ter kmetijskih zadrug do proizvajalcev semen in predstavnikov države.
Težave deležnikov v verigi so med drugim predstavljali dostop do pšenice in moke, prenos visokih stroškov v cene izdelkov in spremembe navad potrošnikov, so poudarili udeleženci včerajšnje Žitne konference na GZS.
"Za Mlinotest je bil v prvi polovici leta največji izziv, kako dobiti pšenico, v drugi pa, kaj bo z energijo," je na okrogli mizi pojasnil predsednik uprave Mlinotesta Danilo Kobal.
"Podobno velja za Pekarno Pečjak, le da je bilo v prvi polovici izziv, kako priti do moke", je dejal direktor podjetja Silvester Pečjak.
V Perutnini Ptuj po besedah generalnega direktorja Enverja Šišića največji izziv predstavlja, kako v največji meri zagotoviti donosnost in poslovni rezultat v zelo negotovih razmerah, predvsem zaradi visokih cen žitaric in energije.
Predsednik uprave skupine Jata Emona Stojan Hergouth je opozoril na izziv, kako prenesti neverjetno visoke stroške v ceno. Za trgovca Spar pa je največjo težavo predstavljalo zagotoviti zadostno količino izdelkov na police ter na drugi drugi strani zagotoviti konkurenčnost, je pojasnil vodja nabave pri Sparu Uroš Lozej.
Kobal je ob tem sicer zagotovil, da trenutno ni težav z dostopom do žit in moke. "Dostopnost ni problematična, ponudbe so. Drugo je cenovni okvir, cene vztrajajo na visokih ravneh," je opozoril. Glede obetov za prihodnost je izpostavil veliko število dejavnikov, ki dvigajo cene, med drugim uvoz umetnih gnojil, uvoz surovin iz Rusije in Ukrajine v luči vojne ter Afrika, ki ob naraščajoči populaciji krepi nakup potrebnih surovin.
Lozej je glede vodenja politike cen žitnih izdelkov pojasnil, da se morajo prilagajati potrošnikom, saj je cenovna konkurenčnost ena najpomembnejših. Potrošniki postajajo iz dneva v dan racionalnejši, pri čemer pa opažajo, da vedno bolj posegajo po izdelkih iz najnižjega ter najvišjega cenovnega razreda. Obenem ne nameravajo popolnoma ukiniti dopeke, saj brez te ne morejo biti konkurenčni, so jo pa nekoliko zmanjšali. "Potrošniki pričakujejo sveže pečene pekovske izdelke," je pojasnil Lozej.
Sogovorniki so se dotaknili tudi morebitne uvedbe specifikacije za shemo Izbrana kakovost za žita. Nekaj se na tem področju že dela, je pojasnil Kobal, a ob tem poudaril, da je njegov optimizem sčasoma nekoliko upadel. Skrbi ga, da bo premajhna količina slovenskega žita, sploh lahko vstopila v to shemo. "Tukaj ni treba govoriti o ne vem kakšnih standardih, pomembno je povezovanje," pa je bil jasen Lozej. Ravno povezovanje deležnikov v žitni verigi bi bila velika pozitivna lastnost uvedbe takšne specifikacije na dolgi rok, je prepričan.
Pečjak je obenem na okrogli mizi opozoril na težave, s katerimi se soočajo zaradi zamrznitve cen prehrane v javnih ustanovah. Vendar je ob tem poudaril, da kakovost hrane v šolah posledično ne bo nižja.
Svetovne cene hrane se po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) zadnjih pet mesecev znižujejo, pri čemer pa cene žit zadnja dva meseca rahlo rastejo, je sodelujočim na konferenci predstavil agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Kot razloge za to je izpostavil dogajanje okoli izvajanja dogovora za izvoz žita prek Črnega morja in slabo letina žit v ZDA. Pekarska industrija se obenem sooča z visoko rastjo cen energentov, na visokih ravneh pa kljub padcem ostajajo neenergetske surovine.
Odkupne cene pšenice v Sloveniji so po oceni Kuharja razmeroma ugodne in pri 361,61 evra na tono nad povprečjem EU (348,37 evra na tono).
Glede mednarodne menjave na področju žitne verige je opozoril, da v Sloveniji le okoli petino trga krušnih žit pokrijemo z lastno proizvodnjo, posebej izstopa izvoz pšenice. Uvoz se krepi, največ pekarskih izdelkov uvozimo iz Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Precejšen porast beleži tudi izvoz, pri čemer največ izvozimo otroške hrane (okoli 20 odstotkov izvoza).
Hergouth je na okrogli mizi pojasnil, da se trudijo v čim več osnovnih živil kupiti v Sloveniji, a je odkup v veliki meri odvisen od obstoja infrastrukture, predvsem sušilnic in silosov. Teh pa pri nas primanjkuje.
Kot je še opozoril Kuhar, so predvsem po vstopu v EU zunanji in notranji dejavniki sprožili negativno prestrukturiranje slovenskega agroživilstva. Prepričan je, da so nujne ambiciozne investicije v agroživilski sistem.
