Eden ključnih globalnih izzivov je zagotavljanje prehranske varnosti, pomembno nalogo pri tem pa bo imel strateški načrt skupne kmetijske politike, je ob odprtju plenarnega dela konference Vivius v organizaciji Biotehničnega centra Naklo dejala kmetijska ministrica Irena Šinko.
"S strateškim načrtom si bo Slovenija v naslednjem programskem obdobju zagotovila dolgoročno prehransko varnost, zeleni preboj in trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, živilske industrije in podeželja. V kontekstu prehranske in energetske draginje ter podnebnih in okoljskih izzivov je ključna usmeritev strateškega načrta trajnostna pridelava hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe, pri čemer so pomembna vsa območja in vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost," so besede Šinko citirali na ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano.
Za izvajanje strateškega načrta bo do leta 2027 na voljo skoraj 1,8 milijarde evrov, so spomnili.
Po navedbah Irene Šinko bodo imeli pri izvajanju novega strateškega načrta skupne kmetijske politike veliko vlogo mladi kmetje, zato se velika pozornost posveča tudi njim: "Predvidevamo, da bomo v petletnem obdobju izvajanja strateškega načrta s podporami za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov podprli okrog 1350 mladih kmetov, za katere imamo rezerviranih nekaj manj kot 50 milijonov evrov javnih sredstev. Med njimi načrtujemo podporo približno 700 mladim kmetom z delovnim mestom na prevzetem kmetijskem gospodarstvu."
Ministrica je pojasnila še, da mlade kmete in prebivalce podeželja podpirajo tudi preko pristopa LEADER, v pripravi pa je še nov akcijski načrt za mlade kmete.
Dotaknila se je tudi izobraževalni ustanov na področju slovenskega kmetijstva in gozdarstva v Sloveniji, pri tem pa navedla, da bi se moralo sodelovanje med izobraževalnimi institucijami in kmeti okrepiti: "Prenos znanja do kmetovalca kot končnega uporabnika je šibkejši, kot bi sicer lahko bil."
Konferenca Vivus že 12 let predstavlja platformo, namenjeno mednarodni znanstveni razpravi o kmetijstvu, prehrani, ruralnem razvoju, naravovarstvu in varstvu okolja. Uveljavlja se kot priložnost za izmenjavo idej, krepitev obstoječih in oblikovanje novih akademskih mrež, pa tudi za spodbujanje dialoga med izobraževalnimi ustanovami, javnimi zavodi, zasebnim sektorjem in organizacijami civilne družbe glede vprašanj o najnovejših globalnih in lokalnih usmeritvah v agroživilstvu.
