Faktorski dohodek v kmetijstvu naj bi bil letos v primerjavi s podpovprečno lansko letino po prvi oceni realno za 15 odstotkov višji, in sicer zaradi občutne rasti cen v rastlinski pridelavi in živalski prireji.
Zaradi višjih vhodnih stroškov so bili občutno višji tudi stroški pridelave, je danes objavil državni statistični urad.
Kot so poudarili statistiki, postaja ocenjevanje dohodka v kmetijstvu zaradi gospodarskih razmer in prilagajanja kmetijstva nanje vedno bolj zahtevno. "Tako visokih rasti cen v kmetijstvu do zdaj še nismo zaznali, za leto 2022 pa je značilna visoka rast cen tako pridelkov kot vhodnih stroškov," so zapisali.
Vrednost kmetijske pridelave bo letos predvidoma višja za skoraj petino, stroški pa zaradi višjih vhodnih stroškov za prav toliko.
Ob tem statistiki predpostavljajo, da so bile subvencije realno tolikšne kot v prejšnjem letu. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč naj bi bil višji za 16 odstotkov, ker ni pričakovati pomembnejših razlik v zaposlenosti.
Po prvi oceni naj bi vrednost kmetijske proizvodnje znašala 1,66 milijarde evrov. Višja vrednost proizvodnje naj bi bila posledica manjšega obsega proizvodnje (za en odstotek) in zvišanja cen (za 19 odstotkov).
Vrednost rastlinske pridelave naj bi se zvišala za 15 odstotkov, pri čemer se je pridelava zmanjšala za dva odstotka, cene pa naj bi se dvignile za 17 odstotkov. Količinsko manjšo pridelavo je pričakovati na skoraj vseh področjih rastlinske pridelave z izjemo sadja in oljk.
Vrednost žit naj bi zrasla za več kot tretjino zaradi skoraj 50-odstotnega zvišanja cen kljub manjšemu pridelku. Za skoraj tretjino višja vrednost se pričakuje pri pridelavi krompirja; zaradi dviga cen za polovico in kljub količinsko manjši letini.
Pri industrijskih rastlinah se bo vrednost kljub višjim cenam predvidoma znižala za več kot desetino, in sicer zaradi za 15 odstotkov manjše pridelave. Vrednost pridelave zelenjadnic naj bi se znižala za več kot desetino zaradi ocenjenega 20-odstotnega upada količinske pridelave kljub pričakovanim višjim cenam. Nižja vrednost se pričakuje tudi pri vinu in krmnih rastlinah.
Vrednost živinoreje se bo po oceni statističnega urada zvišala za skoraj četrtino. Cene naj bi se prav tako zvišale za skoraj četrtino, prirast pa naj bi bil manjši za odstotek. Pri govedu se pričakuje dvig vrednosti za tretjino, in sicer zaradi za tretjino višjih cen. Višja naj bi bila tudi vrednost pri prašičih. Zaradi rasti cen se pričakuje višja vrednost tudi pri perutnini in drobnici.
Vrednost živalskih proizvodov naj bi bila kljub manjšemu prirastu višja za več kot četrtino. Največji vpliv na vrednost teh proizvodov ima mleko - pričakujejo se manjša prireja in za tretjino višje cene. Vrednost proizvodnje jajc in preostalih živalskih proizvodov naj bi bila prav tako višja.
Vrednost vmesne potrošnje naj bi se realno zvišala za petino, predvsem zaradi rasti cen. Pričakuje se občutno zvišanje cen vseh pomembnih surovin. Najbolj naj bi zaradi dviga cene - ta se je podvojila - zrasli stroški za gnojila. Zvišali naj bi se tudi stroški krme (za skoraj petino) in energije (prav tako za petino).
