Na TZS (Trgovinski zbornici Slovenije) ugotavljajo, da gredo predlagani ukrepi pomoči podjetjem za blažitev cen visokih cen električne energije, ki se pripravljajo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v pravo smer.Objavljamo njihov dopis za javnost...Pred končnim oblikovanjem predloga zakona bo potrebno opraviti še temeljit razmislek, saj trenutnih cen električne energije ne more obvladati noben poslovni model. Ker je situacija podobna tudi v ostalih državah EU, je reagirala tudi Evropska komisija.
Ob implementaciji ukrepov v državah članicah, TZS pozdravlja rešitve tistih držav, ki so uspele s hitrimi, jasnimi in transparentnimi ukrepi podjetjem zagotoviti njihov nadaljnji obstoj, pri čemer njihova konkurenčnost ni ogrožena. Glede na predstavljene informacije s strani resornih ministrstev v tem tednu izhaja, da se cenovna zavora v Sloveniji zaradi omejenih proračunskih virov ne bo vzpostavila.
Ključni ukrepi za pomoč gospodarstvu v letu 2023, za katerega večina podjetij, ki niso mali poslovni odjemalci, še nima pogodb za dobavo električne energije, naj bi izhajali iz Zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize (v nadaljevanju: Predlog zakona), ki je v fazi priprave predloga za sprejem na Vladi RS in za nadaljnji zakonodajni postopek sprejemanja.
Zaradi obsega in resnosti situacije v gospodarskih družbah in na trgu, ki je posledica še vedno visokih cen elektrike, na TZS nadaljujemo z aktivno razpravo s člani, nekateri naši predlogi so bili v okviru Predloga zakona tudi upoštevani, ne pa tudi predlog za določitev cenovne zavore po vzoru nekaterih drugih držav.
Na TZS zato izražamo skrb in bojazen, da v kolikor ukrepi po svoji višini in cilju v Predlogu zakona ne bodo dosegli svojega namena, to pa je ublažitev energetskih stroškov in ohranitev poslovanja podjetij, bodo v pomladnem obdobju 2023 lahko nastopile tudi resne motnje v gospodarstvu. Po objavi Uredbe o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za poslovne odjemalce dne 29. 11. 2022, se v ponudbah elektro distributerjev cene še vedno gibljejo preko 450 EUR (mnogokratniki dosedanjih cen), po izračunih ob upoštevanju pomoči iz Predloga zakona pa izhaja, da bodo podjetja plačevala električno energijo po ceni, ki bo še vedno dosegala večkratno višino sedanjih cen, med 280 – 320 EUR na MWh.
Povečanje cen je več kot 400 % in mnoga srednja pa tudi velika podjetja 2 tako velikih stroškovnih dvigov, brez znatne pomoči ne bodo mogla prenesti, ogrožena pa bo tudi njihova likvidnost. Za trgovinsko dejavnost to pomeni, da bodo trgovci primorani povečane stroške energije blažiti preko povišanih cen proizvodov, kar bi imelo dodaten vpliv na stopnjo inflacije. Kot izpostavljamo v razpravah, bi bilo potrebno v okviru Zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize vključiti najmanj še sledeče ključne dopolnitve oziroma spremembe:
Osnovna posebna pomoč za podjetja, za katero bo zaprosila večina podjetij v storitvenih dejavnostih ima vključeno omejitev na največ 4 mio EUR za celo leto, kar je glede na enormne cenovne poraste električne energije prenizek prag, zato predlagamo povečanje tega limita na najmanj 12 mio EUR.
Glede na poraste stroškov za električno energijo je tudi delež upravičenih stroškov, ki predstavlja pomoč po tem zakonu, določen prenizko in predlagamo pri obeh oblikah posebne pomoči in pri enostavni pomoči povečanje na 70 %.
Zaradi prepoznih nakazil pomoči že zdaj opozarjamo, da bodo glede na višino stroškov za električno energijo nastale velike težave z likvidnostjo podjetij, zato je ključno, da je pomoč nakazana za prvi kvartal 2023 v obliki avansa, sicer bo za podjetja situacija z vidika likvidnosti nevzdržna. Avans bi moral biti nakazan v čim krajšem času po vložitvi vloge podjetja za pomoč in ne šele konec marca za prvi kvartal, tudi nadaljnja mesečna izplačila bi morala biti v obliki avansov.
Slovenija bo s Predlogom zakona po naših ocenah namenila za ukrepe za reševanje energetske krize (gospodinjstva in podjetja)1 okoli 2 % BDP, kar je manj kot na primer Nemčija, kjer ta pomoč dosega okoli 7 % BDP. Skrbi tudi dejstvo, da znatnejšo pomoč svojemu gospodarstvu namenjajo tudi sosednje države, kar bi lahko imelo zelo negativen vpliv na konkurenčnost naših podjetij širše v regiji.
