Ob prelomu leta je Vesna Pušnik Brezovnik iz STA (Slovenske tiskovne agencije) pripravila tematski članek o kmetijstvu, v katerem ugotavlja, da je leto 2022 na področju kmetijstva prineslo veliko pretresov.
Izstopajo podražitve v kmetijski pridelavi in predelavi ter posledične podražitve hrane, pa tudi suša, ki je oklestila pridelek po vsej državi. V teh okoliščinah je bil dokončno potrjen nov slovenski strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027, ki ima reformni značaj.
Do 2027 za slovensko kmetijstvo v okviru SKP 1,8 milijarde evrov
Za izvajanje načrta, ki prinaša precej novih ukrepov, bo do leta 2027 slovenskemu kmetijstvu in podeželju na voljo skupno skoraj 1,8 milijarde evrov.
Od tega bo nekaj več kot 680 milijonov evrov namenjenih za neposredna plačila ter vinski in čebelarski sektor, za področje razvoja podeželja bo namenjenih nekaj več kot 1,1 milijarde evrov.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, ki je vodenje ministrstva prevzela junija, v kontekstu draginje ter podnebnih in okoljskih usmeritev EU kot prednostna cilja strateškega načrta navaja trajnostno pridelavo kakovostne hrane in povečanje prehranske samooskrbe, sicer pa je pomemben poudarek načrta, ki ga bodo začeli izvajati 1. januarja 2023, namenjen ukrepom za reševanje okoljsko-podnebnih izzivov.
Zahteve do države za doseganje ciljev zelenega dogovora so bistveno višje, hkrati je potrebno za doseganje ostalih ciljev, na primer pri strategiji od vil do vilic, okrepiti tudi stabilnost sektorja, dohodkovni položaj kmetov, vitalnost podeželja in drugo, je za STA reformni značaj novega strateškega načrta opisala v. d. generalne direktorice direktorata za kmetijstvo Maša Žagar. Država bo cilje morala dosegati, sicer lahko sledijo negativne finančne posledice, je opozorila.
Izpostavila je tudi zahtevnejši dostop do podpor za vse deležnike v verigi in spremembo na prvem stebru plačil, kjer se velik del sredstev namenja za prostovoljne okoljsko-podnebne ukrepe. "Kmet iz te ovojnice dobi sredstva, če se vključi prostovoljno v dodatne nadstandardne ukrepe," je pojasnila Žagar. Ob vseh novostih, ki jih načrt prinaša, je izpostavila vlogo javne svetovalne službe, ki bo vse te informacija prenašala do terena.
Javna svetovalna služba spada pod okrilje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Predsednik slednje Roman Žveglič je strateški načrt označil za ustavo slovenskega kmetijstva. Je pa tudi on navedel, da bo izziv ustrezno informirati kmetovalce o novih mehanizmih in pogojih.
Tudi kmetijstvo tarejo podražitve, udarili še suša in vojna
Medtem so letos največ skrbi kmetijskim pridelovalcem povzročale podražitve, na čelu s podražitvami energentov in gnojil, ter suša. Ta je tokrat prizadela celotno državo. Končna ocena škode še ni znana, bo pa ta podlaga za pripravo programa odprave posledic škode, ki ga bodo pripravili na kmetijskem ministrstvu.
Po prvih ocenah s terena je bil najbolj prizadet pridelek koruze in travinja, posledično je najbolj na udaru živinoreja. V Panviti so denimo ocenili, da je bil zaradi hude suše pridelek koruze ponekod tudi do 80 odstotkov manjši, kot bi pričakovali. Je pa vlada nedavno sprejela odlok o finančni pomoči zaradi izpada krme, a je pomoč v skupni višini 4,5 milijona evrov po mnenju KGZS prenizka.
Vlada je pomoč kmetijstvu in ribištvu že namenila tudi zaradi rasti cen goriv, elektrike in repromateriala. Sprejela je ukrepe v višini skoraj 22,3 milijona evrov, med temi je tudi pomoč pri pogonskih gorivih in na področju gnojil. Prav cene gnojil so šle v nebo, poleg tega zalog na trgu skorajda ni, mnoge tovarne po Evropi so zaprle vrata.
"Izredno majhne količine, ki so na voljo na trgu, pa so na voljo po izredno visokih cenah, kar pomeni pet- do šestkratnik na ceno oktobra 2021," je nedavno za STA pojasnil član uprave v Panviti Branko Virag. Celotna skupina Panvita je letos skupaj s kooperanti porabila 20 odstotkov manj gnojil kot leta poprej, sicer pa so v Panviti velik delež umetnih gnojil v jesenski sezoni poskušali nadomestiti z organskimi gnojili. V skupini pričakujejo, da bo v začetku prihodnjega leta pomanjkanje umetnih gnojil še večje.
Z namenom omejiti rast cen hrane je kmetijsko ministrstvo septembra uvedlo spremljanje in primerjavo cene košarice osnovnih živil pri trgovcih. Potem ko je prvi popis pokazal na razmeroma velik razkorak med najcenejšo in najdražjo košarico in sprožil nekaj negodovanja pri trgovcih, pa ti zdaj v popisih sodelujejo. Zadnji popis je pokazal, da je povprečna košarica osnovnih živil pri šestih trgovcih v Sloveniji 5. decembra stala 45,13 evra, kar je sedem odstotkov več kot ob prejšnjem popisu 24. novembra, a še vedno deset odstotkov manj kot ob prvem popisu.
Z izzivi, ki jih narekujeta energetska draginja in vojna v Ukrajini, se sooča tudi živilska industrija. Podjetja v žitni verigi so se tako letos najprej soočala s težavami pri dostopu do pšenice in moke, kasneje s prenosom visokih stroškov v cene izdelkov in spremembami navad potrošnikov. V zadnjih mesecih sicer težav z dostopom do žit in moke ni, je pa bila na trg pripravljena poseči tudi država z odkupom celotnega letošnjega pridelka pšenice, a do tega ni prišlo, kmetje so svojo pšenico po višjih cenah prodali drugim kupcem.
Ob grožnji vse hujših in pogostejših suš nujna ureditev namakanja
v sektor, ki ga pokriva kmetijsko ministrstvo, je zarezal tudi požar Krasu, največji v zgodovini samostojne Slovenije, ki je prizadel tudi nekaj kmetijskih površin. Sicer pa so številni gozdni požari, vrsta vročinskih valov in zgodovinska suša letos prizadeli celotno Evropo, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je vse to posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. Suše bodo v prihodnje še hujše in pogostejše, opozarjajo.
Kmetijski pridelovalci si lahko tam, kjer je na voljo dovolj vode, v boju s sušami pomagajo z namakalnimi sistemi. Eden večjih je sistem, s katerim namakajo kmetijske površine v Spodnji Vipavski dolini. A veliko težavo predstavlja dejstvo, da je ta že dobro desetletje neuporaben, saj so akumulacijo Vogršček zaradi popravila puščajoče pregrade že pred leti izpraznili. Kot vse kaže, se sanacijska dela počasi približujejo koncu, vendar bo potrebno še dovolj dežja, da se bo akumulacija napolnila. Vogršček bi sicer lahko namakal precej več površin, zato že načrtujejo gradnjo namakalnega sistema tudi v zgornji del Vipavske doline.
Načrti za izgradnjo namakalnih sistemov so tudi drugod po državi. Nedavno je kmetijsko ministrstvo za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom, razpisalo dva milijona evrov nepovratnih sredstev.
