V kmetijstvu je stanje po oceni Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) daleč od dobrega. "Za nami je leto, za katerega si kmetje želimo, da se ne bi nikoli več ponovilo," je dejal predsednik KGZS Roman Žveglič. Panoga pa bo tudi prihodnje leto pred številnimi izzivi.
Med njimi je direktor KGZS Janez Pirc izpostavil strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027. Ta namreč prinaša precej novih ukrepov, pri katerih pa še niso znani pogoji. "Za izvedbene uredbe usklajevanja še potekajo, zato je še veliko neznank, kako načrt izvesti v praksi. Ukrepi so zahtevni, kmetje bodo potrebovali več časa, da se pripravijo na njihovo izvajanje," je orisal na današnji novinarski konferenci.
Kot je dodal, se kmetijstvo sooča z velikimi izzivi, saj več kot 70 odstotkov kmetij leži na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Tako se zmanjšuje število kmetij, živali, intenzivnih in trajnih nasadov ter njiv. "Graf je pozitiven samo glede zaraščanja," je opozoril Pirc.
Strateški načrt, pri pripravi katerega je KGZS tvorno sodelovala, je nastal v času ukrajinske krize in suše, ki je zdesetkala pridelek, je povzel Roman Žveglič. Zato so pričakovali, da bo Evropska komisija glede kmetijske politike bolj realna, a se to ni zgodilo. "Poleg skokov cen vhodnih surovin se obetajo omejitve uporabe fitofarmacevtskih sredstev, tako da nam dela ne bo zmanjkalo," je dodal Žveglič.
Kljub napornemu letu v KGZS svoje delo ocenjujejo uspešno. Zbornica je uspešno izvajala svojo svetovalno nalogo in aktivnosti na področju zastopanja svojih članov. Tako se je denimo glede oddaje zahtevkov za letos nanjo po nasvet obrnilo 98,4 odstotka vseh vlagateljev, kar pomeni, da so kmetijski svetovalci sodelovali pri pripravi 54.934 od skupno 55.822 zbirnih vlog.
Na področju razvoja dopolnilnih dejavnosti in dviga kakovosti življenja na kmetijah so na zbornici med drugim izvedli več kot 5000 osebnih svetovanj. Kmetije so letos pridobile skoraj 1000 novih dovoljenj za izvajanje dopolnilnih dejavnosti. Glavni poudarke na področju živinoreje je temeljil na koordinaciji dela javne službe strokovnih nalog, tudi na področju gozdarstva je izstopalo strokovno svetovanje lastnikom ter sodelovanje pri sprejemanju 10-letnih gozdno-gospodarskih in lovskih upravljavskih načrtov.
Žveglič je komentiral ustanovitev vladnega strateškega sveta za prehrano. "Prehrana in zdravje državljanov sta tako pomembna, da bi to morala biti medresorska skupina priznanih različnih strokovnjakov. Dobiti smernice, ki jih bo oblikovala tako enostransko oblikovana skupina, pa je škodljivo, ne le za slovensko živinorejo, temveč tudi za prebivalce," je bil kritičen. Izrazil je bojazen, da za takšno potezo vlade stojijo interesi laboratorijske pridelave hrane.
