Poklicni čebelarji upravljajo z več kot desetino vseh čebeljih družin v Sloveniji, v sklopu združenja pa se trudijo izboljševati pogoje za vse čebelarje.
Kot je pred strokovno konferenco, ki se je vselej udeleži od 150 do 200 čebelarjev, med njimi tudi ljubiteljskih, povedal eden od pobudnikov leta 2016 ustanovljenega združenja Silvo Posl, povezujejo vse oblike čebelarjenja, v združenju pa je okoli 50 poklicnih čebelarjev z okoli 20.000 čebeljimi družinami.
"Naš namen je uveljavljanje profesionalnega čebelarstva pri odločanju o panogi v Sloveniji. Tudi zato imamo zdaj svojega predstavnika na kmetijskem ministrstvu, vzpostavili smo sistem soudeležbe pri odločanju v drugih organih, olajšali dostop do finančnih podpor večjim čebelarjem in vzpostavili pravilnike, ki bodo omogočali optimalno izkoriščanje čebelnih paš," je dejal Posl.
Po besedah Roberta Balija na čebelarstvo zadnja leta precej vplivajo podnebne spremembe, zato si predvsem poklicni čebelarji želijo učinkovitega prilagajanja tovrstnim vplivom. Na Pislakovih dnevih bodo tako iskali odgovore, kako lažje čebelariti in prilagajati svojo tehnologijo čebelarjenja.
Letos bodo tako govorili o zatiranju varoje kot glavne bolezni med čebelami, pomanjkanju hrane v naravi za čebele, kar vpliva tudi na njihovo imunost ter preživetje, pa tudi o načinih izboljšanja vzreje kakovostnih matic. Prvič bo na posvetu sodeloval ameriški strokovnjak Randy Oliver, čebelar in znani biolog, predavatelji pa prihajajo še iz Hrvaške in Slovenije.
Da so podnebne spremembe naša prihodnost, ne le v čebelarstvu, pač pa nasploh, je opozoril Matjaž Levičar, in dodal, da so v njihovi panogi izzivi še posebej veliki. Prihaja namreč do izrednih izpadov pridelka medu, pogostih pozeb ter pojava novih in hujših oblik že obstoječih bolezni.
Vpliv na čebelje paše se po njegovem kaže tudi pri izpadu dveh zelo pomembnih drevesnih vrst - smreke in akacije. Medtem ko je druga kot pomemben vir medu zelo občutljiva na spomladanske pozebe in vsak tak pojav pomeni kar 60- do 90-odstotni izpad pridelka, pa so še bolj katastrofalne razmere glede smreke zaradi razmnožitve podlubnikov.
"Smrekov med je nekoč predstavljal kar 60 odstotkov vsega gozdnega medu v Sloveniji, žal pa je to onemogočil podlubnik, pa tudi vse pogostejše suše, kakršni smo bili priča lani in kar se bo dogajalo vse pogosteje. Smreka ima namreč zelo šibek koreninski sistem in takih suš ne bo preživela," je dejal Levičar.
Zaradi sanitarne sečnje smrekovih gozdov zdaj marsikje uvajajo tujerodno duglazijo, od katere pa čebelarji in čebele nimajo veliko, zato so se povezali z zavodom za gozdove, ki jim je stopil nasproti in zagotovil sadike medovitih rastlin. Ker se profesionalni čebelarji zadevajo omenjene problematike, sodelujejo pri revitalizaciji gozdov in se bodo pridružili akciji sajenja dreves na Krasu, ki ga je lani prizadel velik požar, je dodal Levičar.
Kot je pojasnil, je država njihove težave reševala z izrednimi pomočmi, potreben pa bo razmislek o pogozdovanju in skrbi za gozdove, morda tudi o uvajanju tujerodnih rastlin, predvsem z balkanskega območja, kot so različne vrste lip in še nekatere druge neinvazivne drevesne vrste.
Ob tem je omenil podporo resornega ministrstva, kjer so jim prisluhnili ter prepoznali njihove težave. V novi uredbi so tako upoštevali večino pripomb in želja ter predlagali, da se panogo uredi tako, kot to velja tudi za ostale, torej na poklicno in ljubiteljsko čebelarstvo. "Tudi slednjega je namreč treba podpirati, saj gre za pomembno slovensko tradicijo," je še dejal Levičar.
