Količina zbranih mineralnih odpadkov se je lani povečala za dve tretjini na skupno okoli 10 milijonov ton.
Komunalnih odpadkov je bilo zbranih 1,07 milijona ton ali dva odstotka manj kot leta 2021. To je predstavljajo 507 kilogramov na prebivalca. Od tega so jih ločeno zbrali 71,3 odstotka. Zbranih je bilo 125.000 ton nevarnih odpadkov ali osem odstotkov manj.
Za predelavo po končnih postopkih je bilo predvidenih približno 10 milijonov ton odpadkov, od tega skoraj sedem milijonov ton za zasipanje in skoraj tri milijone ton za recikliranje. Preostanek ali približno 120.000 ton so sežgali v energetske namene.
V Sloveniji so po končnih postopkih odstranili okoli 403.000 ton odpadkov, od tega so na odlagališčih odložili 173.000 ton, več kot 39 odstotkov teh je bilo komunalnih.
V lanskem zadnjem četrtletju se je količina mineralnih odpadkov v primerjavi s četrtletjem prej več kot podvojila na 4,4 milijona ton. Gre predvsem za zemljine in kamenje, ki nastanejo ob zemeljskem izkopu pri gradbenih projektih. Skladno s tem je bilo precej več tudi odpadkov, predvidenih za predelavo po postopku zasipanja.
Vzrok za to je prejem potrjenih evidenčnih listov o odpadkih ob koncu leta, katerih del je bil zbran, obdelan ali odstranjen že v prejšnjih četrtletjih, so pojasnili statistiki.
Zbranih je bilo tudi več komunalnih odpadkov ali 297.000 ton, pri čemer so jih del zbrali že v prejšnjih četrtletjih, z evidenčnimi listi pa potrdili šele v zadnjem lanskem četrtletju.
Tako se je v zadnjem četrtletju v primerjavi s povprečjem prejšnjih četrtletij opazovanega leta za 65 odstotkov povečala količina mešanih komunalnih odpadkov, zbranih z javnim odvozom, za 66 odstotkov pa delež komunalnih odpadkov, predvidenih za odlaganje na odlagališčih. Zaradi večjih količin zbranih mešanih komunalnih odpadkov je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov upadel na 63,3 odstotka.
