Kmetje namreč imajo odločbe, zahtevkov pa ni, zato je treba poiskati rešitev v smeri, da bi se ta sredstva sprostila in namenila za druge namene, so sporočili z ministrstva.
Na seji sveta, ki se ga je udeležila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko, so bile osrednje teme vezane na aktualne aktivnosti ministrstva, izvajanje novega strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo ter na izhodišča za pripravo scenarijev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu za posodobitev celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
Šinko je člane seznanila z informacijo o oceni neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic lanske suše, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden. Končna ocena škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, znaša 148,5 milijona evrov.
Svet se je seznanil tudi z informacijo o pripravi spremembe zakona o kmetijstvu, ki bi se po novem delil na dva zakona, in sicer bo eden urejal kmetijstvo, drugi pa področje hrane, so danes sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Izpostavili so tudi problematiko namakanja in potrebo po ureditvi postopkov, spremembe območja z naravnimi omejitvami, kot tudi višjega pogoja glede standardnega prihodka za mlade prevzemnike.
Člani sveta so med drugim izpostavili tudi vprašanje delovanje varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in potrebo za pripravo tehničnih navodil za izvajanje pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za neprepakirano sveže, ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninarsko meso, ki se bo začel izvajati 30. oktobra.
Seznanili so se tudi z začetkom izvajanja strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027.
