Glavni razlog so po njihovih navedbah previsoke cene električne energije, zaradi katerih slovenska podjetja izgubljajo mednarodno konkurenčnost. Vlado so znova pozvali, naj po zgledih iz tujine določi najvišje dovoljene cene elektrike.
Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, izgubljanje konkurenčne prednosti med drugim dokazujejo podatki o industrijski proizvodnji, trgovini in ostalih storitvenih dejavnostih ter padcu naročil v prvih mesecih letošnjega leta.
Pod poziv so se podpisali Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Kot so poudarili, od predsednika vlade Roberta Goloba pričakujejo izpolnitev obljube iz lanskega decembra, da bo tudi Slovenija uveljavila shemo pomoči zaradi dragih energentov po vzoru Nemčije ali druge sosednje države, če bo ta ugodnejša.
"Evropska komisija je namreč Nemčiji odobrila zgornje cene oziroma kapice za električno energijo v višini 130 evrov za megavatno uro, za zemeljski plin v višini 70 evrov za megavatno uro in toploto za velike porabnike v višini 75 evrov za megavatno uro oziroma 90 evrov za megavatno uro na paro," so zapisali.
K več posluha so na sredinem sestanku pozvali tudi ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana. Kot so poudarili, pričakujejo ustreznejši medsebojni socialni dialog, ki bo prinesel rešitve, primerljive z ostalimi državami članicami Evropske unije, in ne zgolj razumevanja resornega ministra ter molka predsednika vlade, čemur so priča v zadnjih mesecih.
"Posebej izpostavljamo strateški pomen velikih in energetsko intenzivnih podjetij za kondicijo slovenskega gospodarstva: gre za panoge, ki ustvarijo 51 odstotkov čistih prihodkov od prodaje celotnega gospodarstva in predstavljajo 44 odstotkov dodane vrednosti ter zaposlujejo tretjino vseh zaposlenih v gospodarstvu," so zapisali.
Pričakujejo vabilo na sestanek krizne štabne skupine za električno energijo pod vodstvom Goloba in Hana ter ministrov za okolje in energijo Bojana Kumra in za finance Klemna Boštjančiča. "V nasprotnem primeru smo pripravljeni zaostrovati naše aktivnosti," so dodali.
K dodatnim ukrepom za omilitev posledic dragih energentov so v ločenem sporočilu danes pozvali tudi v Klubu slovenskih podjetnikov. Kot so poudarili, vlada po njihovih informacijah ne razmišlja o znižanju zamejenih cen elektrike, kar jih glede na ukrepe nekaterih drugih držav preseneča.
Opozorili so tudi na "zaskrbljujoče dejstvo", da pri nekaterih že sprejetih zakonih ali zakonih v sprejemanju ministrstva niso bila oziroma niso naklonjena upoštevanju pripomb predstavnikov podjetij in širšega gospodarstva. "In to kljub objektivni upravičenosti in vzdržnim argumentom, ki so stali oziroma stojijo za predlogi," so poudarili.
Vlada je sredi aprila do konca leta podaljšala regulacijo maloprodajnih cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce ter cen elektrike za mala in srednje velika podjetja. V gospodarstvu so odločitev pozdravili, a poudarili, da bi si želeli nižje regulirane cene od dozdajšnjih. Pozvali so tudi k sprejemu rešitve za velika podjetja.
