Pozdravili so tudi obnove obstoječih vinogradov. V petdesetih letih, od kar pripravljajo strokovna srečanja vinogradnikov v Novi Gorici, se je območje vinogradov povečalo za 1500 hektarov. V zadnjih desetih letih sicer opažajo zmanjšanje površin, kjer so zasajeno vinogradi, za 2,8 odstotka, vendar je to zmanjšanje bistveno manjše kot v drugih slovenskih vinorodnih deželah.
Kot je ob robu srečanja v pogovoru za STA poudarila strokovna sodelavka za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Mojca Mavrič Štrukelj, se stanje izboljšuje, saj se je tudi pri novih zasaditvah in obnovah vinogradov poznala kronska kriza, ko je tovrstno delo zastalo. Na novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu so optimistični, saj je v letošnjem letu napovedanih več obnov in zasaditev novih vinogradov.
Za vinorodno deželo Primorska je značilno, da ima v vinogradih zasajenih več kot polovico lokalnih vinskih sort. "Tako kažejo tudi obnove vinogradov v naslednjih letih," je dejala.
Na Primorskem sicer upada število vinogradnikov, vendar do tega prihaja zaradi koncentracije kmetij. Vinogradniške kmetije se povečujejo, zato se zmanjšuje delež majhnih kmetij. Prav tako pa prihaja do menjave generacij na kmetijah, saj se je v zadnjih letih močno povečalo število mladih prevzemnikov kmetij.
"V zadnjih letih se je zgodil še en preobrat - vinorodna dežela Primorska je največja vinorodna dežela v Sloveniji s 6300 hektari in okrog 5000 vinogradniki, ki te površine obdelujejo. To je prvič, da je primorska vinorodna dežela prva po velikosti," je poudarila Mavrič Štrukelj.
Strokovna srečanja vinogradnikov in vinarjev sicer v Novi Gorici pripravljajo že 50. let. "Začeli smo s štirimi velikimi kletmi in 20 vzorci, danes so kleti iz Brd, Vipave, Krasa in Kopra še vedno z nami. Prav tako imamo danes tukaj preko 200 vzorcev vin, poleg štirih velikih kleti pa imamo tudi okrog 800 manjših vinarjev, ki pridelujejo in stekleničijo vino. Na to smo zelo ponosni," je povedala direktorica Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Jana Čuk.