O tem po njenem priča še vedno veliko število izdanih dovoljenj za delo ljudem iz teh držav. Opozarja pa, da na trgu vlada velika bitka za kadre.
Kot je povedala na včerajšnji novinarski konferenci, so v prvem polletju skupno izdali prek 22.000 dovoljenj in soglasij za delo tujcev, največ na področju gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, prometa, skladiščenja, gostinstva in trgovine. Pri tem prednjačijo državljani Kosova (7000 dovoljenj), Bosne in Hercegovine (prek 6000) in Srbije (1700).
Po njenih besedah so v zadnjih mesecih pri izvajanju aktivnosti za zaposlovanje tujcev postali bolj proaktivi, pri čemer v središče postavljajo zaščito pravic in informiranje tujih delavcev. "Želimo, da gredo v migracije informirani, želimo, da vedo, kakšne so pravice, plače in pogoji dela," je nanizala.
Na zavodu so prepričani, da je treba okrepiti informiranje delavcev že v izvornih državah, nadaljujejo pa tudi s partnerskimi sodelovanji s službami za zaposlovanje iz tretjih držav. Na zavodu so organizirali tudi več posvetov za delodajalce glede postopkov zaposlovanja tujcev iz tretjih držav.
Kot je poudarila v. d. glavne direktorice zavoda, so njihove aktivnosti še vedno usmerjene "v države, ki jih imamo v soseščini in od koder tradicionalno pridobivamo kader, ter kjer imamo sklenjene socialne sporazume in sporazume o zaposlovanju". Da interes za delo v Sloveniji v teh državah še vedno je, priča število izdanih dovoljenj, je pa res, da v evropskih državah trenutno vlada "bitka za kadre". Delavci so, kot je navedla Barbo Škerbinc, postali izbirčni, imajo svoja pričakovanja, njihove zahteve se povečujejo.
Glede zaposlovanja tujcev iz azijskih držav, k čemur se vrstijo pozivi tudi iz delodajalskih vrst, pa je dejala, da se "primeri zaposlovanja pojavljajo, vendar v manjšem številu". Kar zadeva konkretne strateške usmeritve, je pravi naslov ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je poudarila.
Anka Rode iz zavoda za zaposlovanje je razložila, da dogovori glede zaposlovanja iz azijskih držav, natančneje o možnosti vzpostavitve sodelovanja s Filipini, še potekajo. "Tam je težava, ker še ni diplomatsko-konzularnega predstavništva, kjer bi lahko tujci neposredno vložili vloge za enotna delovna dovoljenja," je dodala.
O že večkrat slišanih ugotovitvah o izpraznjenosti balkanskega kadrovskega bazena je v. d. direktorice zavoda dejala, da je to mit, o čemer priča tudi dober odziv potencialnih kandidatov za zaposlitev na dveh kariernih dogodkih o življenju in delu v Sloveniji, ki so jih organizirali prejšnji mesec v Severni Makedoniji, udeležilo pa se jih je 3500 ljudi. Ravno v tej državi, ki ima 140.000 brezposelnih, vidijo potencial glede zaposlovanja.
Prek 350.000 brezposelnih tako še vedno beležijo tudi v Bosni in Hercegovini, okoli 400.000 pa v Srbiji. Kot je izpostavila, so se razmere glede zaposlovanja v teh državah v zadnjih letih izboljšale, hkrati pa te države beležijo tudi gospodarsko rast. Posledično se tudi domači delavci vračajo iz Nemčije in Avstrije nazaj v Bosno in Hercegovino.
Kljub opisanim okoliščinam na zavodu v teh državah še vedno vidijo potencial, saj "smo teh ljudi v Sloveniji navajeni, manjše so tudi jezikovne in kulturne razlike". "Ko bodo nastale razmere, da se bo širil ta prostor v druge države, bomo poskušali stopiti v stik s službami za zaposlovanje v bolj oddaljenih državah," je poudarila Škerbinc.
Glede višine plač pa je Rode pojasnila, da je iz prek 90 odstotkov vlog za dovoljenja razvidno, da je tujim delavcem še vedno ponujena zgolj minimalna plača. "Tudi v tem delu vidimo neko možnost, da lahko delodajalci privabijo ustrezno tujo delovno silo z ustrezno ponudbo - višje ko bodo plače, lažje bodo potrebno delovno silo pridobili," je podčrtala.
Kot je še poudarila, so na zavodu prepričani, da lahko v kadrovske deficite na trgu delovne sile aktivno posežejo z neko proaktivno migracijsko politiko.
Glede dolgotrajnih postopkov pri zaposlovanju tujcev pa na zavodu računajo, da bosta poenostavitve in izboljšanje na tem področju prinesli noveli zakona o tujcih in zaposlovanju tujcev, ki bosta v veljavo stopili konec julija.
Kadrovski potencial vidijo tudi v zaposlovanju družinskih članov delavcev iz tretjih držav, pri čemer so to običajno ženske. V luči tega se dogovarjajo, da bi jih opolnomočili in usposobili za delo denimo v domovih za starejše, kjer je pomanjkanje kadra. Kot argument v prid temu je tudi sam postopek zaposlovanja, ki je v teh primerih lažji, ker je bivanje v državi že urejeno, zaradi česar te osebe ne potrebujejo soglasja in enotnega dovoljenja za delo.
