31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na njem se je zbralo okoli 350 predstavnikov 7000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Danes ta dan obeležujemo v 80 državah.
Varčevanje ima v Sloveniji precej dolgo tradicijo. Prva hranilnica v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1820. Nato je bilo ustanovljenih več mestnih hranilnic in kreditnih zadrug. Za začetek slovenskega bančništva velja leto 1900, ko so slovenski poslovneži ustanovili Ljubljansko kreditno banko, prvo bančno ustanovo na ozemlju današnje Slovenije.
Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji - delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku - se je lani znižala. V primerjavi s predlani se je znižala za 3,3 odstotne točke in se približala dolgoletnemu povprečju, ki znaša 13,8 odstotka. Gospodinjstva ostajajo pri varčevanju konzervativna, največji delež predstavljajo bančne vloge in gotovina.
V Sloveniji so finančna sredstva gospodinjstev konec letošnjega drugega četrtletja po podatkih Banke Slovenije znašala 75,8 milijarde evrov in so se v zadnjem letu povečala za 4,1 milijarde evrov. Bančne vloge so se okrepile za 1,4 milijarde evrov in dosegle 29 milijarde evrov, od tega 91 odstotkov v domačih bankah.
Ob tem se povečujejo finančne obveznosti gospodinjstev. Te so konec drugega četrtletja znašale 16,8 milijarde evrov in so se v enem letu povečale za 685 milijonov evrov. Najeta posojila so narasla za 619 milijonov evrov in so dosegla 14,9 milijarde evrov. Od tega jih je bilo 84 odstotkov pri bankah in deset odstotkov pri drugih finančnih posrednikih.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
