Kongresa se je udeležila kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je poudarila, da se površine, zasajene z vinogradi, zadnja leta zmanjšujejo. "Ključni razlog je opuščanje razdrobljenih manjših, starejših vinogradov, namenjenih za lastno rabo. To ne velja samo za Slovenijo, ampak za celotno EU, poleg tega pa so se spremenile tudi želje potrošnikov," so Šinko povzeli na ministrstvu.
Po njenih besedah se mora evropski vinski sektor prilagoditi spremembam življenjskih navad in trendu zmanjševanja potrošnje vina, nenazadnje tudi zahtevam potrošnikov po vinih z nižjo alkoholno stopnjo in trendu pitja drugih predelanih pijač.
Kot eno ključnih težav s slovenskem kmetijstvu je omenila tudi boj proti bolezni zlate trsne rumenice, ki je prizadela veliko vinogradov v območju Ormoža. "Začeli bomo z izvajanjem različnih ukrepov, ki bodo vinogradnikom predstavljeni danes. Pomembno je, da evidentiramo vse tiste vinograde, ki so v naravi zapuščeni in neobdelani, saj so lahko prav ti velik vir okužb," je dejala.
| Andrej Rebernišek:"Vinogradništvo v zadnjem času prihaja v svetlejše čase!" V nasprotju z ministrico je vodja organizacije kongresa in direktor ptujskega zavoda v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Andrej Rebernišek na nedavni predstavitvi dogodka v Ljubljani dejal, da "...smo v zadnjih 20 letih govorili o težavah na področju zmanjševanja vinogradniških površin, težavah s prodajo in cenovno politiko, zdaj pa vsi skupaj ugotavljamo, da vinogradništvo v zadnjem času prihaja v svetlejše čase". K temu je po njegovih besedah prispevalo to, da so v zadnjih letih veliko naredili na področju kakovosti, sloga in prepoznavnosti vin, ki so usmerjeni k potrošniku. "Prodaja kakovostnih vin raste, še posebej nas veseli, da se povečuje število družinskih vinogradnikov, ki imajo izdelan stil vina in tehnološko posodobljene kleti," je dejal. |
[1].jpg)
