SLO bocni levo
SLO bocni desno

Štajerski in pomurski vinogradniki letos v trgatve občutno pozneje kot lani

AKTUALNO

Slovenija

04.09.2023

Štajerski in pomurski vinogradniki bodo letošnje trgatve začeli občutno pozneje kot lani, ko so se za razliko od letos soočali s sušnim in vročim poletjem, piše v temi tedna novinar STA, Gregor Mlakar.

Letošnje leto je bilo eno najzahtevnejših, saj so ga zaznamovala pogosta neurja s točo, plazovi in prekomerne padavine, zaradi česar je bilo zelo zahtevno varstvo vinske trte.
  
Kot je za STA povedala svetovalka za vinarstvo na mariborski Kmetijsko gozdarski zbornici Tadeja Vodovnik Plevnik, so prve težave zaradi nizkih temperatur in obilice dežja nastopile že aprila in maja, ko se običajno trta pripravlja na cvetenje, to pa se je letos zamaknilo v drugo polovico junija.

Poznejše trgatve nič neobičajnega

Poznejši začetek trgatev kot lani sicer ni nič neobičajnega, saj je bil lanski letnik, ko so rane sorte pobirali že konec avgusta, drugi najzgodnejši, odkar na zavodu spremljajo dozorevanje grozdja. Prej so začeli trgati le še leta 2003.

"V primerjavi z lanskim letnikom smo vsaj deset do 14 dni poznejši. Še posebej tam, kjer je klestila toča, je tudi manj listne mase, zato prihaja do velikih razlik v dozorelosti. Zahtevna bo tudi trgatev, saj bo treba pobirati in trgati večkrat. Zaradi padavin sta marsikaterega vinogradnika prizadela še peronospora in oidij, zato nam morebitno dodatno deževje prav nič ne odgovarja, ker obstaja tudi nevarnost pojava gnilobe," je dodala Vodovnik Plevnik.

Najbolj prizadeta so bila letos območja Radgonsko-kapelskih goric, na mariborskem koncu je bilo največ škode na območju Urbana, Kamnice, Počehove, Svečine in Špičnika, prav tako je bil pridelek kar precej okleščen tudi na območju med Halozami in šmarsko-virštanjskim območjem, še posebej v občinah Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje.

Napovedi kažejo, da bo vreme vsaj do sredine septembra stabilnejše, ob sončnih dneh pa trta po njenih besedah lepo pridobiva. Če bo le grozdje ostalo zdravo in brez gnilobe, bo mogoče pridelati kakovostna mirna in peneča vina, pa tudi vse ostalo, je prepričana strokovnjakinja.

Trgatev peninskih sort bodo vinogradniki začeli proti koncu tega tedna, ostale zgodnje sorte, kot sta rizvanec ali muškat otonel, bodo po njenih besedah začeli trgati okoli 10. septembra, srednje in pozne sorte pa verjetno v drugi polovici septembra. Letošnja trgatev bo tako zaključek v tem delu države doživela v oktobru oziroma vinotoku.

Na Ormoškem nekaj težav z boleznimi trte

V ormoško-ljutomerski kleti Puklavec Family Wines, največji slovenski po lastnih vinogradnih površinah, bodo trganje osnov za penine in ranin verjetno začeli po 5. septembru, najverjetneje pa še kakšen teden pozneje.

Kot je za STA povedal direktor proizvodnje in enolog Iztok Klenar, pri tem upajo, da je letos padla že vsa količina nadpovprečnih padavin. "Če bodo sledili idealni dnevi, bomo nekoliko počakali in nato ubrali nekoliko bolj pospešen ritem," je napovedal.

Po njegovih besedah so se obilen dež in hladni dnevi letos precej zavlekli, ob tem je bilo na območju ljutomersko-ormoških goric nekaj virusnih in genetskih težav, kot sta rumenica in esca, kar bo prav tako nekoliko zmanjšalo pridelek. S točo na srečo velikih težav letos niso imeli, manjša je klestila le na delu Koga.

Kljub zahtevnim pogojem pričakujejo okoli 3500 ton lastnega pridelka ter še okoli tisoč ton grozdja, ki ga bodo odkupili od kooperantov, kar pomeni količinsko povprečen letnik, podoben lanskemu, ko je bila sezona zaradi sušnega vremena povsem drugačna letošnji.

"Pridelek je imel lani vse lastnosti dobrega letnika, medtem ko bomo letos šele z zamikom videli, kaj bodo pokazali parametri. Na mednarodnem vinskem trgu namreč konkuriramo tudi z določenimi strukturnimi vini, ki jih bo letos precej težko pridelati," je še dodal Klenar.

Na ptujskem in haloškem območju so jo odnesli razmeroma dobro

V Ptujski kleti, ki ves pridelek odkupi od kooperantov, trgatve zgodnjih sort začenjajo v drugi polovici tega tedna, pri čemer so jo na njihovem koncu z vidika vremenskih ujm odnesli sorazmerno dobro.

"Letos se vračamo tja, kjer smo bili z začetkom trgatev nekoč. Marsikdo govori, kako so letos te pozneje, v bistvu pa so se nekaj zadnjih let začele neobičajno hitro," je za STA dejal direktor kleti Tine Kek.

Kot je povedal, nameravajo odkupiti vse količine pogodbenih kooperantov, tako da bodo količinsko tudi letos na lanski ravni, računajo na okoli 1600 ton grozdja. Glede na to, da je šele začetek septembra in da je še potrebno počakati na razvoj vremena, ki bo imel pomemben vpliv na srednje in pozne sorte, je o kakovosti za zdaj po njegovem težko govoriti. Dva ali tri tedne sonca pa bi prispevala k zelo visoki kakovosti, meni Kek.

Primerno dvigu stroškov pridelovalcev zaradi podražitev so se zvišale tudi odkupne cene grozdja, po njegovih besedah so jih dvignili za več kot petino. S kooperanti namreč delajo na dolgi rok in njihove višje stroške morajo upoštevati. "Ker smo vedeli, da prihaja do podražitev, smo na srečo to sami uspeli prilagoditi cene na trgu z našimi kupci," je dodal.

Radgonskim vinogradnikom julijska toča odnesla več kot pol pridelka

Najhuje je bilo na območju Gornje Radgone z okolico, kjer jih je zelo prizadela že julijska toča in jim vzela več kot polovico pridelka. "Letošnji letnik bi najraje že pozabili in se zbudili v novem," je bil za STA odkrit vodja proizvodnje v Radgonskih goricah Gorazd Kovačič.

Kot je povedal, trgatev avtohtone sorte radgonske ranine začenjajo že v torek, čeprav parametri niso spodbudni. Toča je julija udarila na nenavadno velikem območju, predvsem med Gornjo Radgono, Polico, Zbigovci, Orehovskim vrhom in vse do Ptujske Ceste, kjer je praktično skoraj v celoti uničila pridelek.

"Računamo, da bomo imeli letos manj kot polovico običajnega pridelka, ki znaša dobrih 3500 ton grozdja. Tudi na uničenih površinah bomo skušali kaj pobrati, če bo mogoče," pravi tehnični vodja kleti, kjer niti na večji odkup, s katerim bi zakrpali luknjo, ne morejo računati, saj so ujme prizadele tudi kooperante.

Škodo zaradi letošnjega neurja bodo čutili še vsaj naslednje leto, ker sta običajno za okrevanje potrebni vsaj dve leti. Zato tudi naslednje leto ne pričakujejo normalnega letnika, pač pa kvečjemu do 60 ali 70 odstotkov, je dodal.

Glede kakovosti je veliko odvisno od naslednjih dni, pravi pa, da na tistem delu, ki je ostal, ne zaznavajo kakšne gnilobe ali drugih težav, zato upajo, da bo vsaj od tistega, kar jim je ostalo, prišel dokaj kakovosten vinski letnik.